2. maja 1905 je umrl Josip Pečnak, gospodarstvenik in lokalni politik

Kamra.si, 2. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. maja 1905 na Teharjah je umrl Josip Pečnak, gospodarstvenik in lokalni politik. Rodil se je 24. januarja 1816 na Lipi (Štore).  Josip, tudi Jožef, Pečnak je bil eden najbolj vsestranskih Teharčanov, bil je podjetnik, gostilničar, mlinar, publicist, narodnjak in politik. Svoj čas je bil najbogatejši Teharčan, ki je zaslužil svoje premoženje z gostilniškim delom in preprodajo nepremičnin ter zemljiških parcel.  Rodil se je očetu mlinarju Gregorju Pečnaku in materi Neži, rojeni Koštomaj v kraju Lipa (danes Štore), kjer sta kupila Razdrtev mlin (kasneje Bouconova stolarna). Po očetovi smrti je pri 12 letih pustil šolo in se posvetil delu v mlinu. Kasneje se je odločil za šolanje za natakarja in peka pri stricu Jakobu Pečnaku v Sisku na Hrvaškem, kjer je ta imel gostilno in kavarno. Kmalu se je vrnil v Celje, kjer je bil mlinarski vajenec v kasnejšem Majdičevem mlinu. S pomočjo oskrbnice Stepišnikove se je vrnil v osnovnošolske klopi v Celju, kjer je končal samo šolanje. Leta 1833 je odšel na Dunaj, kjer je naprej obiskoval realko in končal politehniko. Po končanem šolanju se je kot knjigovodja zaposlil pri bančnem podjetju. S prihranjenim denarjem se je vrnil na Teharje, kjer je kupil posestvo, zidal vilo na Teharjah, prodajal nepremičnine in kupil mlin v Škofji vasi in ga je preuredil v valjčnega. Uredil si je tudi gostilne v Štorah in Celju, kjer je imel tri gostilne. Najbolj znana je bila kavarna »pri Pečnaku« (na območju današnjega Celjskega doma). Leta 1865 je kupil na Reki kavarno Evropa in vilo Triestino v Ičićih in jo kot kavarnar vodil do leta 1885, ko se je vrnil nazaj na Teharje. 

2. maja 1891 je izšla prva številka Domovine, prvega slovenskega političnega časnika v Celju

Kamra.si, 2. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. maja 1891 je izšla prva številka Domovine, prvega slovenskega političnega časnika v Celju Po letu 1891 so se razmere za Slovence v Celju bistveno spremenile. Slovenci so prešli v ofenzivo tudi na kulturnem področju. Pri tem je imela največ zaslug Celjska posojilnica (ust. 1881), ki je podobno kot na gospodarskem področju podpirala tudi kulturno ustvarjanje Slovencev v mestu. V začetku devetdesetih let so v Celje med drugimi privabili tudi ljubljanskega podjetnika Dragotina Hribarja, ki je ob pomoči Celjske posojilnice ustanovil Društveno tiskarno, in 2. maja 1891 začel izdajati slovenski politični časnik Domovino. V uvodniku prve številke je zapisal: »Zakaj pa bi bili celjski Slovenci brez lista, ko imajo Nemci že toliko časa svoje glasilo? Slovensko ljudstvo ob Savinji tudi rado prebira novice in lepe nauke v svojem jeziku, če jih prinaša dobro uredovan časopis. Radi tega pričel sem v svoji tiskarni s pomočjo in vsled spodbuje domoljubov izdajati nov list z imenom Domovina.« Hribarjeva tiskarna je bila takrat edina slovenska v mestu, kajti tiskarna Jeretinovih je že v sedemdesetih letih prešla v nemške roke (Rakusch) in razen Popotnika potem ni tiskala več slovenskih publikacij. Podjetni Hribar, ki je kot založnik in tiskar novih slovenskih knjig in revij polnih enajst let bil duša kulturnega življenja v Celju, je poleg Domovine od leta 1892 tiskal še vsakoletni Ilustrovani narodni koledar in mesečnik slovenskega dijaštva Vesna (1892-1894). 

Obvestilo o odprtju knjižnice

Knjižnica Logatec, 30. april 2020 ― Obvestilo o odprtju knjižnice – prosimo, da natančno preberete spodnje sporočilo Sporočamo vam, da bomo v ponedeljek, 4. 5. 2020, ponovno odprli vrata, in sicer po sledečem urniku: Knjižnica Logatec: ponedeljek, sreda in petek od 8.00 do 15.00 ter torek in četrtek od 12.00 do 19.00 (01 7541 722) Krajevna knjižnica Rovte: torek od 15.00 […]

OBVESTILO o odprtju knjižnice

Knjižnica Postojna, 29. april 2020 ― Spoštovani! Skladno z dogovorom Združenja slovenskih splošnih knjižnic in Ministrstva za kulturo bomo osrednjo knjižnico v Postojni ter enoto v Pivki za uporabnike odprli v ponedeljek, 4. maja ob 11.uri. Zaradi zagotavljanja varnosti zaposlenih in uporabnikov bo vstop v knjižnico omejen na omejeno število obiskovalcev z upoštevanjem varnostne razdalje. Uporabniki si bodo lahko izposodili gradivo po predhodnem telefonskem naročilu ali rezervaciji, prosti pristop do gradiva do nadaljnjega ne bo mogoč. Rezervacije in naročila gradiv bosta v skladu z dogovorom z Institutom informacijskih znanosti Maribor mogoča od ponedeljka, 4. maja dalje od 11. ure. Vračilo in izposoja gradiva POTUJOČE KNJIŽNICE do nadaljnjega nista mogoča, o začetku njenega obratovanja vas bomo pravočasno obvestili. Čitalnica bo do nadaljnjega zaprta. Do nadaljnjega oziroma do odprtja šol bo knjižnica delovala z omejenim delovnim časom in sicer po urniku: ponedeljek, sreda, petek od 11. 00 do 18.30 torek, četrtek od 7.30 do 15.00 sobota zaprto Hvala za razumevanje in lepo pozdravljeni!

OBVESTILO

Knjižnica Postojna, 29. april 2020 ― Spoštovani! Skladno z dogovorom Združenja slovenskih splošnih knjižnic in Ministrstva za kulturo bomo osrednjo knjižnico v Postojni ter enoto v Pivki za uporabnike odprli v ponedeljek, 4. maja. Zaradi zagotavlja varnosti zaposlenih in uporabnikov bo vstop v knjižnico omejen na omejeno število obiskovalcev z upoštevanjem varnostne razdalje. Uporabniki si bodo lahko izposodili gradivo po predhodnem telefonskem naročilu ali rezervaciji, prosti pristop do gradiva do nadaljnjega ne bo mogoč.

Odprtje knjižnic, 4. 5. 2020

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 29. april 2020 ― Spoštovani člani in obiskovalci knjižnice! Z veseljem vam sporočamo, da se vse naše enote ponovno odprejo v ponedeljek, 4. 5. 2020. Enote bodo imele prilagojen delovni čas: Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica Ponedeljek, torek, četrtek: 13:00-19:00 Sreda, petek: 8:00-14:00 Sobota: 8:00-13:00 Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled Ponedeljek, četrtek, petek: 13:00-19:00 Torek, sreda: 8:00-14:00 Sobota: 8:00-12:00 Knjižnica […]

29. aprila 1929 se je v Ljubljani rodil Ivan Stopar, slovenski umetnostni zgodovinar, konservator in kastelolog

Kamra.si, 29. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. aprila 1929 se je v  Ljubljani rodil Ivan Stopar, slovenski umetnostni zgodovinar, konservator in kastelolog. Umrl je 12. decembra 2018. Dr. Ivan Stopar je sodil med ugledne slovenske umetnostne zgodovinarje in konservatorje, katerega delo ni bilo prepoznavno le v Sloveniji, temveč tudi širše v Evropi. To velja zlasti za grajsko arhitekturo, saj je sodil med utemeljitelje kastelologije na Slovenskem kot samostojne vede.Življenje in delo dr. Stoparja je bilo od leta 1964 tesno povezano z mestom Celje ter širšo celjsko regijo. Ob ustanovitvi Zavoda za spomeniško varstvo v Celju je   postal njegov prvi ravnatelj ter s trdim in vztrajnim delom organiziral in strokovno utemeljil spomeniškovarstveno službo najprej v celjski regiji, kasneje pa tudi v delu Zasavja in Posavja; postavil je tudi temelje Zavodovi dokumentaciji, ki je po obsegu in pomenu prerasla v trajen vir za proučevanje kulturne dediščine.Kot odgovorni konservator je vodil obnovo številnih spomenikov v Celju, med njimi opatijsko cerkev sv. Danijela, Knežji dvorec in Stari grad. Med prvimi konservatorji na Slovenskem je posvečal pozornost tudi historičnim urbanim celotam, tako je tudi za staro mestno jedro Celja že zelo zgodaj opredelil spomeniškovarstvene smernice za prenovo, ki so izhajale iz analize urbanističnega razvoja mesta: njegova študija Spomeniškovarstveni red za staro mestno jedro v Celju (Celjski zbornik 1968) je bila v svojem času pionirsko delo in v marsičem še danes ni presežena.Posebno mesto v njegovem delu imajo gradovi, izdelal je natančno topografijo gradov v vzhodni in osrednji Sloveniji.

Številke in krajšave v stvarnem naslovu

NUK, 23. april 2020 ― Sklep, sprejet na 23. seji Komisije za katalogizacijo (datum objave: 24. 4. 2020) Kadar je na prvem mestu v stvarnem naslovu številka, se v standardnem prikazu z besedo izpisana številka nad bibliografskim opisom ne izpisuje več. Kadar se stvarni naslov začne s številko, v polju 532 izpišemo naslov v celoti (posledično izpisanega naslova ne navajamo več v polju 540). Poleg številk na začetku naslova lahko v polju 532 izpišemo tudi številke sredi stvarnega naslova in krajšave (začetnice, kratice, okrajšave, znake ipd.) kjerkoli v stvarnem naslovu. Izpisani naslovi so iskalni, v nekaterih primerih pa namesto stvarnega naslova služijo tudi za razvrščanje v abecedno urejenih seznamih naslovov, npr. v kazalih bibliografij. Izpisani naslov se uporablja za razvrščanje takrat, kadar se stvarni naslov začne s številko ali vsebuje znak, ki ga je za razvrščanje treba izpisati. Kadar se izpisani naslov uporablja samo za iskanje, vnos naslova ni obvezen (vrednost prvega indikatorja je »0«), kadar pa se izpisani naslov uporablja tudi za razvrščanje, je vnos naslova obvezen (vrednost prvega indikatorja je »1«). Kadar je na prvem mestu v stvarnem naslovu številka, jo v polju 532 izpišemo z besedo v jeziku naslova, vrednost prvega indikatorja je »1«, ker se za razvrščanje uporabi izpisana oblika naslova. Primeri: 200 0 _ a 100 receptov sestre Nikoline 532 11 a Sto receptov sestre Nikoline      Op.:  Vnos izpisanega naslova v polje 532 je obvezen, naslov se uporablja za razvrščanje, zato je vrednost prvega indikatorja »1«. Drugi indikator z vrednostjo »1« pomeni, da je izpisana številka. 200 1 _ a 20th century    e continuities and ruptures 532 11 a Twentieth century 200 0 _ a ǂThe ǂ4th revolution    e how the infosphere is reshaping human reality 532 11 a ǂThe ǂfourth revolution      Op.:  Če je pred številko

Nagradni črno beli foto izziv

Kamra.si, 23. april 2020 ― Dragi otroci! Za vas smo pripravili nagradni foto izziv.Prebrskajte stare albume in nam pošljite zanimive stare črno-bele fotografije in razglednice naših krajev (občine Trebnje Mirna, Šentrupert in Mokronog-Trebelno).Najbolj zanimive fotografije/razglednice bomo nagradili. Fotografije fotografirajte/skenirajte in jih do 5. 5. 2020 z dovoljenjem vaših staršev/skrbnikov pošljite na naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloakb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addyb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786 = 'patricija.tratar' + '@'; addyb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786 = addyb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786 + 'tre' + '.' + 'sik' + '.' + 'si'; var addy_textb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786 = 'patricija.tratar' + '@' + 'tre' + '.' + 'sik' + '.' + 'si';document.getElementById('cloakb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786').innerHTML += ''+addy_textb7158863bc61ab3d398bf0e1f4038786+''; . Ob fotografijah pripišite, kdo je na fotografiji, kdaj in kje je bila posneta ter vaše podatke (ime, priimek, naslov, kontaktna tel. številka).

Dostop do spletnega portala Inštituta novejše zgodovine

Knjižnica Postojna, 23. april 2020 ― Zlasti v tem času, ko so knjižnice in knjigarne fizično zaprte, so le ta za marsikoga edina možnost dostopa do gradiv. Opozorili bi vas na spletni portal Zgodovina Slovenije – SIstory, ki ga ureja Inštitut za novejšo zgodovino. Na njem so, z urejenimi avtorskimi pravicami, prosto dostopne marsikatere publikacije (revije in monografije) s področja slovenskega zgodovinopisja, raziskovalni podatki, arhivski in tiskani viri. Gradivo je primerno za raziskovalce, študente, učence in vse ljubitelje zgodovine.

23. (24.) april - jurjevo

Kamra.si, 23. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. (24.) april - jurjevo   Jurjevo je pomladni praznik, ki se praznuje 23. oziroma ponekod 24. aprila, po pravoslavnem koledarju pa 6. maja. Krščanski svetnik sveti Jurij je poznan po legendi, da ubija zmaja ali kačo. Starejše izročilo pozna zelenega Jurija, ki je bil v predkrščanski religiji Evropejcev praznik začetka pomladi. V Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija nekdaj splošno razširjen, do danes pa se je ohranil v Beli Krajini. Med Slovani je Jurij nadomestil pomembno pomladno božanstvo, verjetno Jarila. Jurij je prevzel mnoge lastnosti staroverskega Jarila, kot je prihod pomladi.

Brezkontaktna izposoja gradiva

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 23. april 2020 ― Z veseljem vam sporočamo, da je izposoja knjig od četrtka, 23. 4., ponovno mogoča. Vrata naših enot še vedno ostajajo zaprta, zato bomo izposojali gradivo le po predhodnem telefonskem naročilu. Člani boste lahko naročili in prevzeli gradivo v štirih enotah: Knjižnica Radovljica, Vurnikov trg 1, Radovljica (prevzem na službenem vhodu – nasproti kavarne Ambient)  Naročila na […]

Dostop do elektronskih knjig

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 23. april 2020 ― Vsem, ki ste tekom zaprtja knjižnic koristili brezplačni spletni vpis za izposojo elektronskih knjig, sporočamo, da je ponudba veljavna le do sobote, 16. 5. Po tem datumu uporaba portala Biblos in izposoja elektronskih knjig ne bo več brezplačna. Če si želite še vedno izposojati elektronske knjige preko portala Biblos, lahko poravnate dolg v višini 5€, […]
še novic