Mestna knjižnica Ljubljana, 20. april 2020 ― Beseda bo tekla o avtoričinem drugem romanu Ivana pred morjem (2019), v katerem se intimne zgodbe treh generacij ene družine prepletajo z zgodbami iz naše skupne polpretekle zgodovine. Med drugim nas bo zanimalo, kakšno vlogo ima mesto Ljubljana v romanu, ki se večinoma dogaja na Primorskem, pa tudi v Parizu, na Gorenjskem in še kje. Veronika Simoniti se je do sedaj podpisala pod tri zbirke kratkih zgodb ter dva romana. Živi in dela v Ljubljani. Spletnemu pogovoru, ki ga bo vodila Erika Marolt, se lahko pridružite na video-konferenčni povezavi Zoom: https://us02web.zoom.us/j/86329037580 ("Meeting ID" in geslo nista zahtevana). Aplikacija Zoom je brezplačno dostopna tukaj (kliknite Zoom client for Meetings).

Kamra.si, 16. april 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. aprila 1818 se je v avstrijskem mestu Bruck an der Mur rodila Fanny Haussmann, prva slovenska pesnica nemškega rodu. Umrla je 4. aprila 1853 v Dobriši vasi pri Žalcu.  Fanny Haussmann, s polnim imenom Franziska Maria Elisabeth Haussmann, se je rodila 16. aprila 1818 v avstrijskem mestu Bruck an der Mur očetu Josephu Ludwigu Haussmannu (1794–2. 3. 1856) in materi Elise Haussmann, rojeni Pretterhofer (?–19. 6. 1830). Šolala se je verjetno doma in na Dunaju. Pri dvanajstih letih ji je umrla mati, kar je na njej pustilo velik pečat. Leta 1835 sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje. Podrobnosti iz njenega življenja poznamo predvsem po ohranjenih pismih njenega učitelja Tomaža Dernjača, ki jo je učil slovenščino, ko je v letih 1846–1848 služboval v Žalcu. Takrat si je dopisoval s prav tako žalskim učiteljem Franom Kocbekom. Fanny naj bi govorila francosko in angleško, poleg tega pa je bila »po svoji vzgoji prave angleške nravi«, zelo urejena in redoljubna. Dernjač je v nekem pismu tudi napisal, da kot njen učitelj slovenščine ve, »da je bila ona slovenskega jezika velika prijateljica«.    Zelo je ljubila očeta, za materjo pa je dolgo žalovala. Kmalu po prihodu v Novo Celje je vzljubila slovenske pesmi. Najprej verjetno tiste, ki so jih prepevali v petrovški cerkvi, pozneje pa predvsem Prešernove.   V letih 1843–1847 je bil upravnik dvorca Novo Celje V. J. Dunder, ljubitelj slovanskega naroda, saj je na Dunaju izdajal dela v slovanskih jezikih, raziskoval pa je tudi literarno zgodovino slovanskih narodov. Fanny se je v pogovorih z njim verjetno začela zanimati za slovanske jezike, predvsem slovenski jezik in slovensko literaturo. Pri pouku naj bi uporabljala Murkovo knjigo Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche (1832), ki ji je pomagala pri prevajanju Prešernovih pesmi Povodni mož in Slovo od mladosti v nemščino.   Dunder se je po izdaji knjige Stiriens Eden (1847) vrnil na Dunaj, kjer je spremljal rev

COBISS, 14. april 2020 ― Slovenske knjižnice, povezane v sistem COBISS, so sicer svoja vrata zaprla za nedoločen čas, vendar to ne pomeni, da svoje uporabnike, bralce, učence, dijake, študente, raziskovalce, predavatelje in učitelje puščajo brez primerne knjižnično-informacijske podpore. V IZUM-u se z zagotavljanjem nemotenega delovanja sistema COBISS pridržujemo ostalim, ki si v teh izrednih okoliščinah prizadevajo za nemoteno delovanje storitev, potrebnih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih procesov in raziskovalnega dela, ter knjižničnih storitev. S sistemom COBISS, omogočamo tudi iskanje in dostop do širokega nabora e-vsebin, ki so uporabnikom slovenskih knjižnic v veliki meri tudi sicer, še posebej pa v teh kriznih časih, ponujene v uporabo brezplačno.

COBISS, 14. april 2020 ― Slovenske knjižnice, povezane v sistem COBISS, so sicer svoja vrata zaprla za nedoločen čas, vendar to ne pomeni, da svoje uporabnike, bralce, učence, dijake, študente, raziskovalce, predavatelje in učitelje puščajo brez primerne knjižnično-informacijske podpore. V IZUM-u se z zagotavljanjem nemotenega delovanja sistema COBISS pridržujemo ostalim, ki si v teh izrednih okoliščinah prizadevajo za nemoteno delovanje storitev, potrebnih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih procesov in raziskovalnega dela, ter knjižničnih storitev. S sistemom COBISS, omogočamo tudi iskanje in dostop do širokega nabora e-vsebin, ki so uporabnikom slovenskih knjižnic v veliki meri tudi sicer, še posebej pa v teh kriznih časih, ponujene v uporabo brezplačno.