Medobčinska matična knjižnica Žalec, 14. november 2019 ― Matjaž Lesjak, domačin, kot radi rečemo, ko se želimo s kom pohvaliti, specialist splošne medicine, se je v zadnjih letih študijsko in delovno preusmeril na področje analitične psihoterapije ter umetniškega ustvarjanja. Obe dejavnosti, pravijo, izvaja z enakim žarom in zavzetostjo. Rezultat so Druge zgodbe, Babji mlin, Plastnice, Oder za dva ter zadnja knjiga z naslovom Za vse čase, o kateri se je z njim pogovarjal njegov prvi bralec Ivo Mohorič, dr. med., ki se je kljub klasični medicinski izobrazbi posvetil komplementarnim pristopom k zdravju. Najgloblja spoznanja se vedno predajajo preko zgodb, ...

Kamra.si, 14. november 2019 ― Ob stoletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani pripravljamo dogodek, na katerem bo spregovoril zgodovinar in kolumnist Božo Repe. Javno predavanje o stoletnici ljubljanske univerze se bo odvijalo v torek, 19. 11. 2019, ob 19.00 uri v kletni dvorani Slovanske knjižnice in Knjižnice Bežigrad. Nastanek slovenske univerze leta 1919 je bil produkt obrambnih nacionalnih teženj in želje po nacionalni emancipaciji. Prizadevanja za ustanovitev slovenske univerze so trajala že od leta 1848, nastala pa je šele po združitvi v Kraljevino SHS, ko so slovenski politiki izkoristili politična kupčkanja v zvezi s proračunom v Začasni narodni skupščini in so podporo proračunu pogojili s sredstvi za ustanovitev univerze

Mestna knjižnica Ljubljana, 14. november 2019 ― Potem, ko smo se v prejšnji epizodi s prevajalcem posvetili Puščavskemu planetu, tokrat s prevajalko Petro Meterc obravnavamo Potopljeni svet. Ena iz niza distopičnih vizij J. G. Ballarda se kot mnoga ostala dela avtorja z mračno, nenavadno slikovito in poetično vizijo prihodnosti spopada s posledicami otoplitve planeta, ki sproži potopitev civilizacije, brezzakonje in velike selitve. Ena iz niza distopičnih vizij J. G. Ballarda se kot mnoga ostala dela avtorja z mračno, nenavadno slikovito in poetično vizijo prihodnosti spopada s posledicami otoplitve planeta, ki sproži potopitev civilizacije, brezzakonje in velike selitve.

Mestna knjižnica Ljubljana, 14. november 2019 ― Obstaja mit o posebni svetlobi Nizozemske, ki je vplivala na razvoj njene umetnosti, še posebno njenega slikarstva, ki slavi te posebne naravne svetlobe in kontraste podeželja ter tudi njenih mest. To svetlobo so slavili številni slikarji, na primer Johannes Vermeer, Philips Koninck in Jan van Goyen, čeprav niso pripadali istemu zgodovinskemu obdobju. Nemški umetnik Joseph Beuys zagovarja hipotezo, da je ob izsušitvi nekdaj poplavnih območij Zuyder Zeeja v petdesetih letih prejšnjega stoletja ta svetloba izgubila nekdanji šarm in posebne odseve. Kljub temu je v mnogočem kontradiktorni mit o posebni svetlobi nizozemske krajine preživel vse od zlate dobe nizozemskega slikarstva do danes. Ministry of Foreign Affairs, 91 min.