Kamra.si, 18. november 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. novembra 2001 je v Ljubljani umrla Ela Peroci, slovenska pedagoginja, pisateljica in novinarka. Rodila se je 11. februarja 1922 v Rogaški Slatini.  Osnovno šolo je obiskovala v Rogatcu, Šentvidu pri Grobelnem in Šmarju pri Jelšah. Njen svet otroštva je bil svet brez pravljic, zaradi pomanjkanja denarja knjig ni imela, njena prva knjiga je bilo šolsko berilo.Šolanje je nadaljevala na meščanski šoli in gimnaziji v Celju in Kočevju. Bila je nadarjena risarka in glasbenica, igrala je violino in pela v pevskem zboru na učiteljišču. Konec vojne je dočakala v taborišču, po vojni pa je ob delu študirala pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.Najprej se je zaposlila kot učiteljica in poučevala v osnovnih šolah po raznih krajih Slovenije. Kot novinarka je od leta 1948 delovala pri mladinskih revijah Pionir in Ciciban, kjer je vzbudila pozornost s svojimi zapisi, pozneje pa v uredništvu Mladega sveta. Nazadnje pa je bila zaposlena v uredništvu mladinskih in izobraževalnih oddaj na Radiu Slovenija.Poročila se je in rodila dve hčeri, ki sta bili prvi poslušalki njenih pravljic.

Kamra.si, 18. november 2019 ― Razstava je kronika življenja naših babic in dedkov, predstavlja pomembne dogodke, ki so zaznamovali obdobje prve polovice dvajsetega stoletja v krajih pod Homškim hribom. Prikazuje družabno življenje ter gospodarsko in kulturno ustvarjalnost naših prednikov, ki so nekoč živeli ob zeleni strugi Kamniške Bistrice. Zapisi so obogateni s fotografijami fotografa Petra Nagliča - ki je s smislom za dokumentiranje zanimive dogodke obeležil skozi fotografski objektiv in jih s tem iztrgal pozabi. Razstava bo na ogled od 11. do 30. novembra 2019. Vabljeni! org.: KD Jože Gostič Homec, Knjižnica Domžale

Kamra.si, 18. november 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. november 1966 –  celjskem mestnem parku so slovesno predali namenu novo umetno drsališče Zaradi milih zim v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ali »nezim«, kot so jih poimenovali takratni akterji zimskih športov, ni bilo mogoče normalno trenirati brez ustreznih objektov. Zato se je v drsalnih krogih že zelo zgodaj začelo razmišljati o izgradnji umetnega drsališča. Začetek izgradnje se šteje 30. januar 1963, ko je občinsko politično vodstvo sprejelo pobudo in se s Cinkarno dogovorilo o izgradnji »ledarne« v mestnem parku. Cinkarna je led potrebovala za lastno proizvodnjo, občina pa je zgradila drsalno ploščo in ustrezne spremljajoče objekte. Gradnja je potekala tri leta. Objekt so odprli 18. novembra 1966.Celje je tako dobilo tretje umetno drsališče v Sloveniji. Ob objektu so postavili še tri teniška igrišča. Betonsko ploščo drsališča so poleti uporabili za vadbo kotalkarjev ter za kulturne in športne prireditve. V nadaljevanju so zgradili še tribuno in gostinski objekt. Večji gradbeni in finančni podvig je zahtevalo pokritje ledene ploskve, kar so izvedli do začetka drsalne sezone 1973/74. V tem letu so dokončali tudi hladilni stolp, ki je nadomestil neustrezno črpališče vode iz Savinje. Izgradnjo drsališča sta v prvi fazi finančno podprli Cinkarna Celje in Občina Celje, kasneje pa še mnoga druga celjska podjetja. Za izgradnjo tribune je znatna sredstva prispevalo podjetje Aero Celje. Prav tako je Aero v letu 1967 z donacijo podprlo nakup bronastega kipa »Kotalkarice«, delo akademskega kiparja Vladimira Stovička. V avli objekta stoji še danes. Več https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/od-leta-1945-v-skupni-drzavi-jugoslaviji-do-osamosvojitve-slovenije-1991.html