Kamra.si, 2. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan2. februar 2010 - uradno odprtje prenovljene Osrednje knjižnice Celje na Muzejskem trgu. Izposoja je stekla že 18. januarja 2010. Projekt nove Osrednje knjižnice Celje je bila največja naložba Mestne občine Celje v kulturo v tedanjem desetletju. Investicija je vredna 12 milijonov evrov, od tega je del sredstev - 1,7 milijona evrov, prispevalo Ministrstvo za kulturo. Osrednja knjižnica Celje se je aktivno gradila zadnja tri leta, novi prostori, ki se razprostirajo na 4.700 m2 so dvakrat večji kot prejšnji, zaposleni pa so vanje preselili kar 350.000 enot. Povečana in povsem prenovljena knjižnica od takrat nudi uporabnikom sodobne knjižnice storitve, pripomogla pa je tudi k bolj živahnemu dogajanju v središču mesta. Sodoben knjižnični objekt je izjemnega pomena za uporabnike, knežje mesto in Slovenijo.  

Mestna knjižnica Ljubljana, 31. januar 2020 ― Veliko strokovnjakov in žal tudi večina ljudi verjame, da je depresija nekaj zgolj negativnega – bolezen, napaka, hiba, okvara, slabost ali celo greh. V umetnosti in filozofiji pa se je od renesanse naprej razvijal tudi t. i. poetični pogled, ki poudarja, da je lahko prehodno stanje in mogoč vir za osebno rast in ustvarjanje. Farmacevtska industrija spodbuja medicinski pogled, ker si s tem širi trg za prodajo antidepresivov in anksiolitikov. Tako se je z dobičkonosnimi motivi preveč vpletla v delo zdravnikov, ki danes preširoko postavljajo diagnozo »velika depresivna motnja« in se prehitro odločajo za zdravila ter zanemarjajo eksistencialni psihoterapevtski in psihosocialni – skupnostni pogled in pristop. Ob zgledu številnih znanih umetnikov, filozofov, znanstvenikov in mistikov, ki so za svoje navdihujoče stvaritve črpali navdih iz lastnih depresivnih izkušenj, bomo na predavanju iskali bolj pozitiven in bolj uravnovešen pogled na depresijo. Na tak način lahko tudi bolj osveščeno in kritično uzremo, kako v sodobnem času družbene spremembe, ki so povezane z neoliberalizmom, potrošništvom, pretiranim individualizmom, naraščanjem družbene neenakosti, gonjo za uspehom in užitkom, prispevajo k povečanju depresivnih in anksioznih duševnih težav. V času, v katerem prevladujeta biologistični in individualistični pogled na depresijo, je važno, da se temu trendu upremo in jo poskušamo uzreti širše, z družbene in kulturne perspektive; da se pri tem tisti, ki smo jo doživeli, otresemo sramu; da jo destigmatiziramo in jo izkoristimo kot priložnost za spremembo sebe in družbenih razmer. Mag. Miran Možina, dr. med., psihiater in psihoterapevt, dekan in direktor Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani