Mestna knjižnica Ljubljana, 15. julij 2020 ― Razlog za trenutno veliko zanimanje za področje umetne inteligence so znanstveno-tehnološki preboji na področju strojnega učenja, ki se imenuje globoko učenje. Predstavili bomo idejo globokega učenja, njegove prednosti pri analizi predvsem slikovnih, zvočnih in besedilnih podatkov, ter nekatere omejitve in etične dileme. Dr. Marko Robnik Šikonja je profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Raziskovalno dela na področjih umetne inteligence, strojnega učenja, podatkovnega rudarjenja, obdelave naravnega jezika in analize omrežij. V okviru strojnega učenja ga še posebej zanimajo globoke nevronske mreže, ocenjevanje atributov, razlaga prediktorjev, ansambelske metode in vektorske vložitve. Je avtor ali soavtor več kot 150 publikacij, tako znanstvenih kot literarnih. Njegovi članki so v mednarodnih publikacijah citirani več kot 4000-krat. V sodelovanju s Svetovnim etosom Slovenija. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.

Kamra.si, 12. julij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. julija 1826 se je rodil Radoslav Razlag - Jakob, slovenski pisatelj, pesnik in politik, deželni glavar Kranjske. Umrl je 5. junija 1880 v Brežicah.  Rojen je bil v kmečki družini kot šesti otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Mali Nedelji, zatem je šolanje nadaljeval na gimnaziji in kasneje v Gradcu študiral teologijo in pravo. Iz prava je bil promoviran leta 1854. Kot pravnik je delal v Gradcu, hkrati je tudi poučeval na slovenski realki. Leta 1862 se je preselil v Brežice, odprl odvetniško pisarno in se dejavno vključil v politični boj za slovenstvo. Za poslanca kmečkih občin celjskega okraja v štajerski deželni zbor je kandidiral leta 1861 in 1863 brez uspeha, izvoljen je bil na volitvah leta 1865. Veljal je za ostrega zagovornika narodnih pravic Štajerskih Slovencev in se zavzemal za federalistično ureditev države Avstrije. Po ponovni izvolitvi v štajerski parlament leta 1867 je zaradi zmage dualistične ureditve države (Avstro-Ogrska) kot poslanec naslednje leto odstopil. 

Kamra.si, 11. julij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1981 je v Žireh umrl Anton Jobst, slovenski skladatelj, organist in pedagog. Rodil se je 12. septembra 1894 se je na Brdu pri Šmohorju v Ziljski dolini. Oče Nikolaj (po domače Kopičev) je bil podeželski mežnar in vaški organist ter njegov prvi učitelj. Drugi učitelj je bil mamin brat dr. Ivan Grafenauer, poslanec in organist v cerkvi sv. Križa v Beljaku. Leta 1910 je šestnajstleten začel obiskovati Orglarsko šolo ljubljanskega Cecilijanskega društva, kjer je bil njegov mentor skladatelj Stanko Premrl. Šolo je končal v dobrih dveh letih z odličnim uspehom. Jeseni l. 1912 je nastopil službo organista v Žireh, ki jo je obdržal do smrti. Tu si je tudi ustvaril družino. Z ženo Marijo Kathern, sopranistko ljubljanskega stolnega zbora, sta imela pet otrok.

Kamra.si, 9. julij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. julija 1932 se je v Vojniku rodil Friderik Kolšek, duhovnik, prelat in celjski opat. Umrl je 2. decembra 1997 v Celju.  Dolgoletni celjski mestni župnik, opat in prelat Friderik Kolšek je bil rojen v Vojniku v obrtniški družini. Staršema Emilu in Mariji (rojeni Felicijan), ki se je v vojniški trg primožila iz Dobrne, so se rodili štirje otroci. Sin Friderik je v rojstnem kraju obiskoval ljudsko šolo, v bližnjem Celju pa gimnazijo. V dijaških letih je skrbel za domačo župnijsko cerkev, kjer sta se mu priljubila zlasti kontemplativno življenje in bogoslužje, zato se je tedaj odločil svoje življenje posvetiti duhovniškemu poklicu, kar mu je v povojni Jugoslaviji v času, ki izkazovanju vere ni bil naklonjen, povzročilo nemalo sitnosti. Teologijo je študiral v Ljubljani in bil 29. junija 1957 v mariborski stolnici posvečen v duhovnika. Na začetku svojega duhovniškega službovanja je blizu deset let kaplanoval po različnih štajerskih župnijah: najprej je bil kaplan v Lovrencu na Pohorju (1957–1960), nato v župniji sv. Martina v Velenju (1960–1963) in nazadnje v Celju v župniji sv. Danijela (1963–1966). Tu je leta 1966 postal vikar, po smrti celjskega opata dr. Petra Kovačiča leta 1969 pa upravitelj župnije ter opat in celjski mestni župnik. Celjsko dekanijo je nato vodil pet zaporednih obdobij in je med verniki veljal za gorečega duhovnika. Leta 1988 je prejel častno imenovanje za papeškega hišnega prelata.Bil je član več škofijskih svetov (pastoralnega, duhovniškega in gospodarskega), konzistorialni svetovalec in član zbora svetovalcev mariborske (lavantinske) škofije. Nadalje je bil vicepostulator v procesu za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška in član Slomškovega odbora. Več let je sedel tudi v nadzornem odboru Celjske Mohorjeve družbe. V letih po osamosvojitvi Slovenije je bil dejaven pri Teharski komisiji in se nasploh zavzemal za postavitev skupinskega spominskega obeležja vsem padlim v vojnah, ki so se bíle v 20. st