Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižnica Trbovlje, 11. avgust 2020 ― John Kennedy Toole:  ZAROTA BEBCEV   Zgodba se plete okrog Ignacija, človeka, ki zase misli  da je genij ,ki ga svet ne razume. Živi z mamo, ki ga na začetku podpira v njegovi zablodi, a kasneje vedno bolj ugotavlja, da Ignacij prav zaradi njene podpore propada na vseh nivojih. Pripoved je polna komičnih pripetljajev, ki […] The post Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo appeared first on Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje.

Novost – Audibook

Knjižnica Logatec, 11. avgust 2020 ― Z veseljem vam sporočamo, da si lahko po novem v Knjižnici Logatec izposojate tudi e-zvočne knjige preko aplikacije Audibook. Več informacij dobite pod e-knjižnico oziroma na spletni strani https://audibook.app/.

DOGODEK ODPOVEDAN! Zdravje in bolezen na Pohorju

Kamra.si, 10. avgust 2020 ―  DOGODEK ODPOVEDAN! V sklopu letošnjih Jezernikovih dni vas v četrtek, 13. avgusta 2020, ob 18. uri vljudno vabimo na Ladejenkovo domačijo, najstarejšo hišo v Lovrencu na Pohorju, ki datira v 15. stoletje, na pogovor o knjigi Zdravje in bolezen na Pohorju. Avtorica monografije je etnologinja in kulturna antropologinja dr. Mojca Ramšak. Z njo se bo pogovarjala etnologinja in bibliotekarka dr. Jerneja Ferlež. Veselimo se srečanja z vami!

10. avgust - praznik sv. Lovrenca

Kamra.si, 10. avgust 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. avgust - praznik sv. Lovrenca Bil je eden od sedmih diakonov v času papeža Siksta II. Ker je leta 258 cerkveno premoženje, ki mu je grozila zaplemba, razdelil med siromake, ga je dal cesar Valerijan prebičati, nato pa na žareči rešetki mučiti do smrti (v koledarju 10. avgusta).  Sv. Lovrenc je zavetnik ubogih, gasilcev, steklopihalcev, kuharjev, likalk. Varuje pred opeklinami, bolečinami v hrbtu, vročico. Priporočajo mu verne duše v vicah in ga prosijo za dobro letino. Upodabljajo ga kot diakona s pravokotnim ražnjem, z evangelijsko knjigo in s križem, delečega miloščino, ali z mučeniško palmo. Utrinke perzeid, ki okoli njegovega goda letijo na naš planet, so ljudje poimenovali svetega Lovrenca solze. Te naj bi pretakalo nebo zaradi strašne smrti mučenca. V Sloveniji je 50 cerkva sv. Lovrenca. Vir: https://katoliska-cerkev.si/sv-lovrenc

10. avgusta 1934 je v Ljubljani umrl kipar Ivan Jurkovič

Kamra.si, 10. avgust 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. avgusta 1934 je v Ljubljani umrl kipar Ivan Jurkovič. Rodil se je 4. novembra 1893 v Ljubljani. Kljub temu, da je že mlad umrl, je ustvaril nekaj vidnih stvaritev, med katerimi izstopa naturalistično zasnovan celopostavni kip Ivana Cankarja na Vrhniki, odkrit na slovesnosti 10. avgusta 1930. Oblikoval je med drugim tudi spomenik žrtvam prve svetovne vojne v Škofji Loki ter figuri dajanja in varčevanja nad vhodom v poslopje nekdanje Poštne hranilnice v Ljubljani (zdaj sedež Ministrstva RS za finance). Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ivan_Jurkovi%C4%8D_(kipar)

8. avgusta 1933 se je v Anhovem rodil Pavel Medvešček, slovenski pisatelj, publicist, grafik in slikar

Kamra.si, 8. avgust 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. avgusta 1933 se je v Anhovem rodil Pavel Medvešček, slovenski pisatelj, publicist, grafik in slikar  Do leta 1941 je živel v Mariboru. Po končani osnovni šoli v domačem kraju in nižji gimnaziji v Šempetru pri Gorici se je leta 1949 vpisal na Šolo za umetno obrt, Oddelek za uporabno grafiko v Ljubljani, kjer je leta 1955 tudi diplomiral. Kot pedagog je bil strokovni učitelj risanja na osemletkah v Vipavi, v Kojskem in na osnovni šoli v Desklah. V letih 1960-1961 je obiskoval dva semestra Pedagoške akademije v Ljubljani. Istega leta se je kot konservator za ljudsko dediščino zaposlil na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica. Od leta 1967 dalje je svoboden umetnik, ki se tudi aktivno ukvarja z uporabno grafiko (knjižna oprema, plakati, prospekti itd.) in slikarstvom. Za svoje ustvarjanje je prejel več nagrad, med katerimi je najpomembnejša Bevkova nagrada, ki mu jo je za življenjsko delo leta 1988 podelila skupščina občine Nova Gorica.

8. avgusta 2008 je v Žalcu umrl Dane Debič, slovenski pisatelj in in knjižničar

Kamra.si, 8. avgust 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. avgusta 2008 je v Žalcu umrl Dane Debič, slovenski pisatelj in in knjižničar. Rodil se je 9. junija 1927 v Vrbju pri Žalcu.  Nižjo gimnazijo je obiskoval v Celju in Sremskih Karlovcih. Sodeloval je v narodnoosvobodilnem boju. Zaradi sodelovanja s partizani so mu Nemci med vojno požgali dom in ubili mater, oče je umrl v Dachauu. Po vojni je končal srednjo gradbeno-tehniško šolo v Ljubljani in študij na prvi stopnji Tehniške fakultete v Mariboru. Bil je tudi absolvent politologije na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN) v Ljubljani. Nekaj časa je bil upravnik stanovanjskega sklada v Žalcu, leta 1980  je postal ravnatelj celjske knjižnice. Bil je tudi urednik revije Obrazi. Svoj prvi članek je objavil leta 1954 v Naši sodobnosti. Sodeloval je tudi pri Besedi, Ljubljanskem dnevniku, Tedenski tribuni, Problemih in Obzorniku. 

Četrtkovi zeleni popoldnevi - Vegi kuhinja s pridihom zelišč in začimbnic

Kamra.si, 7. avgust 2020 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 7. avgusta 2020, ob 17. uri vabi na vrtno teraso Knjižnice Ormož na predavanje Vegi kuhinja s pridihom zelišč in začimbnic, sedmo prireditev iz cikla Četrtkovi zeleni popoldnevi. Vsi, ki želite svoje jedilnike popestriti z nemesnimi jedmi, z enostavnimi in lahkimi recepti, primernimi za vroče dni, vabljeni na kuharsko delavnico. Z nami bo Aleš Žganjar iz Zavoda za gostinstvo in turizem NA. Vabljeni!

Mobilnost in gorski svet – Jasna in Andrej Pečjak

Mestna knjižnica Ljubljana, 7. avgust 2020 ― Mobilnost vse bolj prodira tudi v gorski svet. Hiter življenjski ritem narekuje hitro (včasih) instantno obiskovanje gora. Z vozili želimo čim dlje do podvznožja gora, obenem so nam tuja gorstva dosegljiva s poceni letalskimi vozovnicami. Potovanje z letalom povzroča velik ogljični odtis in s tem neposreden vpliv na segrevanje planeta, ki se še posebej opazi ravno v gorskem svetu in pri taljenju ledenikov. Kaj lahko storimo sami, kako lahko spremenimo obiskovanje gorskega sveta v bolj trajnostno naravnano? So električna vozila trajnostna rešitev ali javni prevoz ali zapiranje dolin za vozila? O tem in o lastnih izkušnjah bosta v pogovoru z Zdenko Mihelič spregovorila zakonca Pečjak – Andrej, pionir elektromobilnosti v Sloveniji, in Jasna, plezalka s presajenimi pljuči – oba pa alpinista, ena od začetnikov tekmovalnega lednega plezanja pri nas, ekologa s srcem in dejanji ter navdušena zagovornika trajnostnih rešitev za naravo in svet. V uvodu nam bosta predstavila tudi večplastnostost problemov in dilem z mobilnostjo v gorskem svetu. Ob Mednarodnem dnevu mobilnosti. Zaradi letošnje epidemije Covid-19 bodo prireditve izpeljane v skladu z navodili NIJZ.  

Ob svetovnem dnevu piva

Kamra.si, 7. avgust 2020 ― Iz domoznanske Kamre ... ob svetovnem dnevu piva  Od leta 2007 se po svetu vsak prvi petek v avgustu praznuje svetovni dan piva, dan, ki je posvečen vsem ljubiteljem piva, pivovarjem, hmeljarjem in lastnikom pivnic. Svetovni dan piva so začeli praznovati v kalifornijskem mestu Santa Cruz v Združenih državah. Od tam se je praznovanje v nekaj letih hitro razširilo po vsem svetu in vsako leto sodeluje pri praznovanju tega dne čedalje več držav. Svetovni dan piva se tako danes praznuje na 6 celinah, v več kot 50 državah sveta in v več kot 207 svetovnih mestih. Tudi v Sloveniji praznujemo ta dan. Načrtno in organizirano pa smo ga začeli praznovati lani. Vir. http://www.stat.si/StatWeb/News/Index/6739 Priporočamo Kamrine objave povezane s hmeljarstom in pivovarstvom v Sloveniji. Povezava do izbranih objav: https://www.kamra.si/iskanje.html?appid=all&orderby=_itemhits&orderdir=desc&searchword=pivo%20hmelj&author_id=0

7. avgust - svetovni dan svetilnikov

Kamra.si, 7. avgust 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. avgust  - svetovni dan svetilnikovLeta 1989 je kongres WLS določil, da vsako leto 7. avgusta obeležujemo Svetovni dan svetilnikov (National Lighthouses Day) in s tem priznavamo poseben pomen arhitekture in svetilnikarske službe za pomorstvo in varnost na morju. Dotaknili se bomo  "novejše" zgodovine se segli v konec 17. stol. Takrat je Henry Winstanley v letih 1696-1698 postavil prvih 12 svetilnikov v Angleškem kanalu in označil plovno pot med Eddystone Rocks, ki je do tedaj veljala za pravi hazard med plovbo skozi kanal. Svetilniki so bili grajeni okoli železnega stebra v lesu, imeli so štirikotno obliko. USA Today je prav danes objavil lestvico 10-ih posebnih svetilnikov na svetu. Na seznamu je tudi hrvaška kamnita zidana lanterna na otočku Porer (1833). Kamniti zidani svetilniki na Jadranu so še zmeraj v funkciji. Od izliva Timave v morje v Italiji do izliva Bojane v Črni gori jih je na vzhodni jadranski obali ohranjenih še 54. Več o svetilnikih na Jadranu si lahko preberete v časopisu eMORJE na priloženi povezavi:https://emorje.com/category/pomorska-dediscina/svetilniki/ Vir: https://www.facebook.com/eMORJEcom

6. avgusta 1905 je v Münchnu umrl Anton Ažbe, slovenski slikar

Kamra.si, 6. avgust 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. avgusta 1905 je v Münchnu umrl Anton Ažbe, slovenski slikar. Rodil se je 30. maja 1862 v Dolenčici pri Javorjah pri Škofji Loki.   Anton Ažbe se je rodil v kmečki družini, večino svojih ustvarjalnih let pa je preživel v Münchnu. Mladi Anton ni bil primeren za delo na kmetiji, imel je težave s hrbtenico, bil je manjše rasti, težje je hodil, zato so ga poslali na uk v špecerijsko trgovino v Celovec. V tem času se je naučil tudi igranja na citre, kar mu je prišlo kasneje prav, ker se je v času študija tudi preživljal s poučevanjem igranja na ta instrument. Čeprav ga je družina sprva želela izučiti za trgovca, si je sam izbral umetniško pot. Danes je Ažbe v svetu še vedno naša najznamenitejša zgodovinska likovna osebnost, saj je v tujini deloval ne le kot umetnik, temveč tudi kot likovni pedagog. Ažbe se je učil v ljubljanski delavnici slikarja in freskarja Janeza Wolfa, sicer rojenega v Leskovcu pri Krškem, pri njem pa sta slikarske osnove dobila tudi Janez in Jurij Šubic iz Poljan. Ker je Wolf hitro opazil Ažbetovo nadarjenost, ga je jeseni leta 1882 s priporočilom poslal na dunajsko Akademijo za upodabljajočo umetnost. Konvencionalni način študija je Ažbeta razočaral, zapustil je Dunaj in se leta 1884 vpisal na akademijo v Münchnu, znano po sodobnih študijskih metodah. Ažbetov slikarski napredek je bil izjemen, šolanje pa je uspešno zaključil leta 1891. Na nasvet prijateljev Riharda Jakopiča in Ferda Vesela je v Münchnu že istega leta odprl lastno risarsko – slikarsko šolo. Od začetnih 20 učencev je zanimanje zanjo hitro naraslo na več kot sto. Študentje z akademije, nezadovoljni s konservativnim gledanjem in metodami uradne visoke slikarske institucije, so rajši zahajali v "svobodnejšo" šolo mojstra Ažbeta, kjer so bolj sproščeno prenašali na platno svoje zamisli. Zaradi Ažbetove pedagoške nadarjenosti, dobrodušnega značaja in dobrote (najrevnejše učence je šolal brezplačno) je kmalu postala zelo uspešna. Na njej so se šola

Po kom se imenuje osrednja območna knjižnica v Novem mestu?

Knjižnica Novo Mesto, 6. avgust 2020 ― Razstava »Miran Jarc – skrivnostni iskalec resnice in lepote« obiskovalcu nudi kratek vpogled v umetnikovo žal prekratko življenje in ogromno ustvarjalno zapuščino, hranjeno v knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja. V letu, ko praznujemo 100 let novomeške pomladi, v knjižnici obeležujemo tudi 120. obletnico rojstva enega njenih glavnih udeležencev – pesnika, dramatika, pisatelja, književnega prevajalca Mirana Jarca (1900–1942), po katerem se imenuje novomeška knjižnica. Razstava »Miran Jarc – skrivnostni iskalec resnice in lepote« obiskovalcu nudi kratek vpogled v umetnikovo žal prekratko življenje in ogromno ustvarjalno zapuščino, hranjeno v knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja. Razstava je na ogled do jeseni pred knjižnico ob parku Rastoče knjige. Lepo povabljeni.

5. avgust - praznik sv. Marije Snežne

Kamra.si, 5. avgust 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. avgust - praznik sv. Marije Snežne. Na ta dan je bila posvečena največja Marijina cerkev na svetu, bazilika Marije Velike v Rimu. Ime Marija Snežna ali latinsko Sancta Maria ad Nives pa naj bi dobila po legendi: »Pod papežem Liberijem, ki je Cerkev vodil od leta 352 do leta 366, je rimski patricij Janez s privoljenjem svoje žene sklenil, da Gospodovo mater Marijo napravi za dedinjo svojega velikega premoženja, ker sama nista imela otrok. Prosila sta jo, naj jima razodene, za katero delo oz. namene naj bi obrnila svoje imetje. V noči med 4. in 5. avgustom, ko je v Rimu navadno največja vročina, se je zakoncema v sanjah prikazala Marija in velela pozidati cerkev na kraju, kjer bo naslednje jutro ležal sneg. Enake sanje je imel tudi papež Liberij, ki je zgodaj zjutraj šel v spremstvu duhovščine in ljudstva na grič Eskvilin, pokrit s snegom, in tam označil prostor za zidanje Marijine cerkve. Bleščeče beli sneg sredi poletja je v legendi simbol Marijine brezmadežne čistosti.« V Sloveniji najdemo kar nekaj cerkva posvečenih Mariji Snežni. Najvišje ležeča je kapela na Kredarici (2.515 m nad morjem), ki jo je dal postaviti župnik Jakob Aljaž leta 1896. Razen te kapele na Kredarici so v našem gorskem svetu Mariji Snežni posvečene še kapele na Krvavcu in v Martuljku in na Veliki planini. Mariji Snežni so posvečene naslednje cerkve: Marija Snežna v Slovenskih goricah, na Svetini, Solčavi ter Trnovo nad Gorico.  Vir: - https://www.facebook.com/PokrajinskiMuzejCelje/?epa=SEARCH_BOX - https://katoliska-cerkev.si/praznik-marije-snezne  

5. avgusta 2004 je v Celju umrl Jure Krašovec, novinar

Kamra.si, 5. avgust 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. avgusta 2004 je v Celju umrl Jure Krašovec, novinar. Rodil se je 22. aprila 1928 v Gabrnem nad Laškim.  Osnovno šolo je obiskoval v Laškem, meščansko v Celju, naprej pa se je šolal ob delu. Med vojno je bil v partizanih. Z novinarstvom se je začel ukvarjati spontano. Njegove prve objave so bile pesmi v Našem rodu in Mladinski reviji. Po vojni je bil aktiven v delovnih brigadah in tam je začel s poročanjem. Po novinarskem tečaju je dobil službo pri Slovenskem poročevalcu. Novinarski študij je opravil kasneje. Leta 1948 je prišel v Celje k Novemu tedniku, kjer je ostal do upokojitve leta 1981 in bil v različnih obdobjih tudi odgovorni urednik. Poleg tega je delal še za radio, saj sta ti dve hiši delovali skupaj, vendar mu je bilo pisanje vedno ljubše. Kot novinar majhne časopisne hiše je pisal prispevke z različnih področij, samo s športom se ni nikoli ukvarjal. Sicer izstopa pri njem kulturna problematika, npr. prispevki o gledališču, Likovnem salonu, zapisi o amaterski kulturi, predstavitve raznih osebnosti, potopisne reportaže, spomini iz partizanščine in predvsem oživljanje etnološke dediščine. Med slednje sodijo pisanja Coprništvo na Celjskem, ki je izšlo v tridesetih nadaljevanjih, Stare šege in navade ter Slovenci na Dunaju.  
še novic