Razstava fotografij: Medvoški detajli
Knjižnica Medvode,
3. november 2020
SKUPNOSTNA ZNANOST: RAZISKOVANJE KOT NUJNA SESTAVINA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
Biblioblog,
3. november 2020
― Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Centralno medicinsko knjižnico Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter v sodelovanju s kompetenčnim centrom Odprta knjižnica prireja strokovno srečanje “Pogled na odprto znanost 2020”
SKUPNOSTNA ZNANOST: RAZISKOVANJE KOT NUJNA SESTAVINA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA
http://odprta-knjiznica.si/pogled-na-odprto-znanost/
Srečanje bo v živo na YouTube brez prijave: https://youtu.be/cTDdZK--W84
10.11.2020 ob 10.00
Twitter: #os20lju
sli.do koda: #OS1110
Raziskovanje se pojavlja kot nujna sestavina vsakdanjega življenja, ko se posameznikom in družinam odpirajo različne možnosti in alternative v domačem okolju in širšem prostoru. Skupnostna znanost (citizen science), ki v raziskovalno delo profesionalnih raziskovalcev vključuje izkustveno znanje vse širšega kroga nepoklicnih, laičnih raziskovalcev in prebivalcev na sploh, pridobiva vse večji pomen v raziskovalnem okolju kot tudi v skupnosti nasploh.
Temeljno poslanstvo skupnostne znanosti je deljenje znanja. Vključevanje laičnih raziskovalcev v raziskovalne projekte skupnostne znanosti lahko predstavlja most med lokalno skupnostjo in raziskovalnimi organizacijami. Seznanjanje s konkretnimi izkušnjami služi profesionalnim raziskovalcem za preverjanje teoretskih postavk in kot vir novih idej na njihovih področjih delovanja. In nenazadnje, skupnostna znanost omogoča razumevanje znanstvenega dela ter enostavnejšo aplikacijo rezultatov tega dela v življenje širše skupnosti.
Visokošolske knjižnice imajo pomembno vlogo pri delovanju skupnostne znanosti. S svojim delovanjem spodbujajo povezovanje med raziskovalci in širšo skupnostjo ter s tem lahko postajajo nekakšen inkubator projektov skupnostne znanosti.
Predavatelji letošnjega srečanja prihajajo iz Danske, Velike Britanije, Nemčije in iz Slovenije. Predstavljene bodo dobre prakse na tem področju, ob zaključku bo tudi krajša razprava v obliki panela.
Program:
10:00 – 10:25 The Int
Zamudnine
Knjižnica A. T. Linharta Radovljica,
3. november 2020
― Gradivo, ki ste si ga izposodili pred zaprtjem knjižnic, lahko brez zamudnine vrnete do sobote, 21. 11. V primeru, da bo razglašeno podaljšanje epidemije, se podaljša tudi rok za vrnitev gradiva brez zamudnine. Za vse novosti spremljajte objave na naših straneh.
Razpis za delovno mesto bibliotekarja/ke
Biblioblog,
3. november 2020
―
Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Poljanski nasip 2, Ljubljana razpisuje delovno mesto bibliotekarja/ke.
Pogoji:
univerzitetna strokovna izobrazba VII/1. ali VII/2. stopnje družboslovne, humanistične ali druge ustrezne smeri;
3 leta na podobnih delovnih mestih na področju raziskovalne, izobraževalne ali kulturne dejavnosti;
strokovni izpit bibliotekarske stroke;
licenca COBISS ter dobro poznavanje sistema COBISS – dovoljenje A (za vzajemno katalogizacijo) ter dovoljenja B1, B2 in C;
aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika;
poznavanje okolja Microsoft Windows, Office in spleta.
Kompetence oz. znanja:
dobre komunikacijske in organizacijske sposobnosti;
sposobnost individualnega in skupinskega dela;
odgovornost, artikuliranost, iznajdljivost, samoiniciativnost, ustvarjalnost, natančnost in samostojnost.
Področje dela bo obsegalo
naloge na dveh strokovnih področjih:
Knjižnica in dokumentacija:
vodenje knjižnice in dokumentacije;
nabava in izposoja knjižničnega gradiva ter drugih informacijskih virov;
skrb za strokovno vzdrževanje, inventuro, odpis, arhiviranje, hrambo in varovanje knjižničnega gradiva v skladu z zakonodajo in stroko;
spremljanje knjižnih novosti in obveščanje o njih delavcev inštituta;
bibliografska opisna in vsebinska obdelava gradiva v sistemu COBISS, izdelava bibliografij raziskovalcev;
sodelovanje pri izobraževanju uporabnikov knjižnice ter nudenje le-tem pomoč pri uporabi informacijskih virov;
skrb za izposojo in posredovanje gradiva uporabnikom, vodenje evidence nabavljenega, izposojenega, vrnjenega in odpisanega knjižničnega gradiva ter zbiranje in obdelovanje statističnih podatkov o delu knjižnice;
skrb za razvoj in digitalizacijo poslovanja v knjižnici;
skrb za promocijo knjižnice ter za sodelovanje z drugimi knjižnicami doma in v tujini;
spremljanje in prijave na razpise s področja financiranja oz. sofinanciranja delovanja knjižnice oz. nakupa gradiva;
opravljanje drugih
3. novembra 1943 je v Auschwitzu umrla Tončka Čeč, slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja
Kamra.si,
3. november 2020
― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. novembra 1943 je v Auschwitzu umrla Tončka Čeč, slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja. Rodila se je 10. maja 1896 v Trbovljah. Rojena je bila v rudarski družini v Trbovljah. Po končani osnovni šoli se je vpisala na administrativni tečaj, po prvi svetovni vojni pa se je zaposlila pri trboveljskih delavskih organizacijah in sodelovala v delavski kulturi.
3. novembra 1970 je v Denverju (Kolorado, ZDA) umrl Peter II. Karađorđević, jugoslovanski kralj
Kamra.si,
3. november 2020
― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. novembra 1970 je v Denverju (Kolorado, ZDA) umrl Peter II. Karađorđević, jugoslovanski kralj. Rodil se je 6. septembra 1923 . Bil je sin kralja Aleksandra I., ki je bil ubit v atentatu leta 1934. Ker je bil tedaj še mladoleten, je v skladu s kraljevo oporoko oblast do njegove polnoletnosti prevzelo kraljevo namestništvo pod vodstvom kneza Pavla Karađorđevića. Kralj je postal 27. marca 1941 , ko so ga pučisti generala Dušana Simovića oklicali za polnoletnega. Ob napadu sil osi na Jugoslavijo aprila 1941 se je z vlado umaknil v Kairo in nato v London. Namesto njega so odločali srbski politiki v emigrantski vladi. Leta 1943 mu je AVNOJ prepovedal vrnitev v domovino do ljudske odločitve po vojni. 29. novembra 1945 je Ustavodajna skupščina Demokratične federativne Jugoslavije odpravila monarhijo in mu odvzela vse vladarske pravice.
2. novembra 1766 se je rodil grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal
Kamra.si,
2. november 2020
― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. novembra 1766 se je na gradu Třebnice (Češka) rodil grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu. Umrl je 5. januarja 1858 v Milanu. Rodil se je v češki plemiški družini in že kot otrok kmalu ostal brez staršev. Do svoje smrti ga je vzgajal ded, po njegovi smrti pa je Josef odšel na Dunaj, kjer je začel obiskovati Terezijansko akademijo. Leta 1785 je vstopil v avstrijsko vojsko kot kadet, leta 1787 pa je dobil čin poročnika kirasirjev. Radetzky se je leta 1797 poročil s tržiško grofico Frančiško Romano von Strassoldo - Grafenberg, v zakonu se jima je rodilo osem otrok. Med letoma 1807 in 1819 je občasno živel na gradu Neuhaus v Tržiču, ki ga je skupaj s posestvom kupil od svoje tašče. Njegovi finančni in moralni pomoči mestu so se prebivalci oddolžili tudi s panoramsko pešpotjo imenovano »Radetzkyjeva pot«. Nazadnje je Tržič obiskal 25. septembra 1852 . V letu 1852 je ostareli maršal od cesarja Franca Jožefa v dosmrtno uporabo prejel Tivolski grad, ki ga je prenovil, uredil grajski park in ga odprl za javnost. S svojo enoto je začel službovanje v turški vojni, kasneje pa je bil premeščen na območje današnjega Beneluksa. Leta 1795 je sodeloval v bitki na Renu ter kasneje na ozemlju Italije, kjer je sodeloval v bojih proti Napoleonovi vojski. Tam je napredoval in dobil čin majorja. Leta 1799 je imel že čin polkovnika, ko je bil ranjen v bitki pri Marengu. Leta 1801 je bil povišan v viteza, samo štiri leta pozneje pa je dobil čin generalmajorja. Leta 1812 je dobil poveljstvo nad novo ustanovljenim 5. huzarskim polkom. Med letoma 1809 in 1812 je bil tudi poveljnik glavnega štaba oboroženih sil, a je s položaja odstopil, ker ni dobil denarja za reorganizacijo vojske. Leta 1813 je nastopil službo poveljnika štaba pri feldmaršalu Schwarzenbergu in imel veliko vlogo pri oblikovanju taktike za bitko pri Leipzigu. Sodeloval je tudi na dunajskem kongresu. Po kongresu je Radetzky skorajda izginil iz
Legenda o ljubljanskem zmaju / The dragon of Ljubljana – Maja Šefman
Mestna knjižnica Ljubljana,
2. november 2020
―
Ljubljanski grad ima veliko skrivnosti, vsaj ena od njih je povezana s strašnim in zlobnim zmajem, ki je nekoč živel na hribu nad Ljubljano. Zaradi njega so Ljubljančani dolgo živeli v strahu. Te zanima, zakaj so se ga bali in kaj se je z njim zgodilo?
The Castle of Ljubljana has many secrets; at least one of them is connected to the scary and evil dragon, who once lived on the hill above Ljubljana. Because of the dragon the people of Ljubljana had been living in fear for a long time. Do you wonder, why the dragon was feared and what happened to it?
Za tiste, ki težko čakate na pravljico, smo pripravili nekaj pobarvank iz zgodbe: Zora, Jurij in Zmaj bruha ogenj, spodaj pa si lahko ogledate video 'Kako sestaviti svojega Lego zmaja?'
For those of you, who find it hard to wait for the fairy-tale, some colouring-books from the story have been prepared: Zora, George and The dragon breathes out fire, while below you can watch a video on "How to build your own Lego dragon?"
Pravljico v angleškem jeziku si boste lahko ogledali na našem Facebook profilu.
You are welcome to listen to the fairy-tale on our Facebook profile on November 28 at 11am.,
Evolucija, mišljenje in fikcija - mag. Marko Ogris
Mestna knjižnica Ljubljana,
2. november 2020
―
Danes vemo, da nekatere živali – šimpanzi in gorile, pa nekatere vrste delfinov, kitov, slonov in papig – med seboj komunicirajo s kompleksno uporabo različnih gest in glasov, da torej imajo svoj jezik.
Obenem pa se zdi, da je govorica živali namenjena predvsem pošiljanju in sprejemanju praktičnih oz. utilitarnih sporočil – kot npr. o virih hrane ali o pretečih nevarnostih.
Pri nobeni vrsti pa znanstveniki doslej še niso odkrili daru, ki ga imamo vsi ljudje – da ustvarjamo in si pripovedujemo zgodbe, izmišljije, fikcijo. Očitno se je ta sposobnost v evolucijskih zgodovini vrste »homo sapiens« izkazala za prednost. Kako osupli smo nad zgodovino in sodobnostjo te "prednosti"?!
Prav to vprašanje bo iztočnica našega tokratnega srečanja. Zato si bomo pobliže ogledali knjigo Briana Boyda – O izvoru zgodb: evolucija, mišljenje in fikcija. V njej se je ta britanski literarni zgodovinar namenil raziskati prav to – kako se je pri homo sapiensu sploh razvila sposobnost izmišljanja zgodb in zakaj neki se je v evolucijskem procesu (in preživetveni tekmi z drugimi vrstami) zgodbarstvo izkazalo za prednost?
Obvezne prijave na janez.sedej@mklj.si.
Mišje srce – Barbara Kaiser
Mestna knjižnica Ljubljana,
2. november 2020
―
Mišje srce je indijska ljudska pravljica o majhni prestrašeni miški in mogočnem čarovniku. Ali čarovniku uspe pregnati miškin strah? Ali postanemo zato, ker je naša obleka bolj imenitna, v resnici kaj drugačni?
Vljudno vabljeni k ogledu kamišibaja na našem FB profilu v soboto, 5. decembra, ob 11. uri.
Kmetijstvo in podnebne spremembe – Andrej Velkavrh in Andreja Sušnik
Mestna knjižnica Ljubljana,
2. november 2020
―
Gostili bomo priznana meteorologa iz Agencije za okolje RS, ki se ukvarjata z napovedjo vremena in njegovim vplivom na kmetijstvo in kmetijsko pridelavo. Človek je v zadnjem desetletju močno posegel in s svojim ravnanjem vplival na okolje in stanje podnebnih sprememb. Kako si lahko pri vsem tem pomagamo sami? Kako na najboljši možen način pridelati naravno in zdravo hrano brez posledic za okolje? Pogovor vodi Peter Ribič.
Pogovor lahko spremljate le prek Facebook profila Mestne knjižnice Ljubljana.
Pšenica, najlepši cvet – Barbara Kaiser
Mestna knjižnica Ljubljana,
2. november 2020
―
Pšenica, najlepši cvet je stara slovenska ljudska pravljica. Pripoveduje o tem, kaj je zares pomembno in kdo ve odgovore na skoraj vsa vprašanja in uganke, ki jih postavi stari kralj.
Vljudno vabljeni k ogledu kamišibaja na našem FB profilu v soboto, 14. novembra, ob 11. uri.
Francoski literarni krožek: Vie mode d’emploi
Mestna knjižnica Ljubljana,
2. november 2020
―
Tokrat se bomo pogovarjali o romanu Vie mode d’emploi pisatelja Georga Pereca.
Roman Življenje, navodila za uporabo po svoji nenavadni zgradbi hkrati spominja na načrt hiše, križanko in sestavljanko zgodb, v kateri se živahno srečujejo glavni junaki osrednje zgodbe: Bartlebooth – »mož, ki je slikal akvarele in iz motivov naročal izdelovanje puzzlov«, Winckler – » /.../ Georges Perec je ustvaril pravo simfonijo zgodbarstva, o pričujočem romanu pa je Jacques Roubaud zapisal, da ga je mogoče »brati tako učeno kot nedolžno«.
V sezoni 2020/21 v sodelovanju s KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) poteka francoski literarni krožek, kjer se na vsakem srečanju pogovarjamo o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev. Beremo v izvirniku, prav tako tudi krožek praviloma poteka v francoščini, torej je namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje.
Letošnja novost: namesto dveh romanov, ogled dveh filmov! Naslovi sledijo kmalu.
Francoski literarni krožek vodi mag. anglistike in francoščine, Aicha Boughazi, ki je v letu 2015/2016 vodila brezplačni francoski krožek v okviru KUD Anarhiv (Škratova čitalnica) ter spomladi 2017 tudi prvo edicijo Francoskega literarnega krožka.
Francoski literarni krožek sofinancirata KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) in Mestna knjižnica Ljubljana.
Obvezne prijave na naslov: aicha.boughazi.92@gmail.com
Prihajajoča srečanja
ponedeljek, 21. december: film Des vents contraires (Jalil Lespert)
ponedeljek, 18. januar:: Un roman français (Frédéric Beigbeder)
ponedeljek, 15. februar: Qu’Allah bénisse la France (Abd al Malik)
ponedeljek, 15. marec: Mémoires d’une jeune fille rangée (Simone de Beauvoir)
ponedeljek, 19. april: film La religieuse (Jacques Rivette)
ponedeljek, 17. maj: La vraie vie (Adeline Dieudonné)
ponedeljek, 21. junij: Texaco (Patrick Chamoiseau)
Umetnostno ustvarjanje kot terapija
UKM,
2. november 2020
―
Ur. Kroflič, Breda
Pubilkacija zajema delo skupine avtorjev, ekspertov na področju različnih vej umetnostne terapije z zaključnim tekstom, ki povzema sedanje stanje in razmere na tem področju pri nas. Avtorji v prispevkih poudarjajo, da izražanje s pomočjo umetnosti osebam z duševno motnjo predstavlja način komunikacije, soočanje s težavami, izražanje notranjih doživljanj, občutij, strahov idr. ter raziskovanje podzavestnih vsebin v sprejemajočem in varnem okolju. Prav zato ima umetnostna terapija pomembno vlogo v timski obravnavi in je učinkovita tako v preventivnih, suportivnih in terapevtskih programih na področju duševnega zdravja.
https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/umetnostno-ustva...
COBISS.SI ID: 302818048
Psihologija
Založba:
Pedagoška fakulteta
Letnica:
2020
Področje:
Psihologija
Knjižnica znova odprta
Knjižnica Logatec,
2. november 2020
― Spoštovani, obveščamo vas, da Knjižnica Logatec in njene enote znova odpiramo svoja vrata. Knjižnica Logatec bo odprta danes, ob 12. uri in bo odprta do 15h. Sicer bomo obratovali po sledečem urniku: Knjižnica Logatec: pon., sre., pet. 8h do 15h in tor., čet. 12h do 19h, sobota 8h do 13h Rovte torek 15h do 19h, […]
Mojstrovine Pinakoteke Praškega gradu
UKM,
2. november 2020
―
Fučikova, Eliška
Galerija slik Praškega gradu (Obrazárna Pražského hradu) sodi med redke primere umetniških zbirk v Evropi, ki kontinuirano obstajajo že vrsto stoletij vse do danes. V njen obstoj in usodo so se vidno vtisnili dramatični dogodki češke in evropske zgodovine. Cesar Rudolf II. je veljal za strastnega zbiratelja, toda njegov cilj ni bilo neskončno kopičenje izjemnih, zanimivih, kurioznih ali bizarnih objektov. Cenil in zanimalo ga je vse, kar sta ustvarila narava in človek z iznajdljivostjo svojega duha na področju umetnosti in obrtništva, s čimer so se ukvarjali umetniki in znanstveniki, zbrani na njegovem dvoru. V času Rudolfovega vladanja je Praga drugič v svojem obstoju postala metropola Svetega rimskega cesarstva in "Meka znanosti in umetnosti". Njegova galerija, v kateri je bilo približno 3000 slik, in zbirke v t. i. Kunstkammer, kabinetu umetnin, niso bile namenjene občudovanju javnosti, temveč tistim, ki so znali ceniti njihove kvalitete in izkoristiti njihov nauk.
https://www.ng-slo.si/si/razstave-in-projekti/razstava/mojstrovine-pinak...
COBISS.SI ID: 25831683
Umetnost
Založba:
Narodna galerija
Letnica:
2020
Področje:
Arts
Knjižnice so spet odprte
Knjižnica A. T. Linharta Radovljica,
2. november 2020
― Spoštovani bralci in obiskovalci knjižnice! Z veseljem vam sporočamo, da v ponedeljek, 2. novembra 2020 , ponovno ODPIRAMO vrata knjižnic. Odlok vlade RS dovoljuje opravljanje nekaterih dodatnih storitev, med njimi smo tudi knjižnice. Vse enote knjižnice delujejo po rednem delovnem času. VSE STORITVE knjižnice – izposoja gradiva, vračilo in dostop do gradiva POTEKAJO NEMOTENO. Do nadaljnjega so odpovedani le vsi dogodki, otroške prireditve, […]
Izvajanje inventure v produkcijskem okolju ali inventura v knjižnici po novem
COBISS,
2. november 2020
― Na podlagi zahtev knjižnic o avtonomnem izvajanju inventure smo razvili novo verzijo programske opreme COBISS3, ki omogoča izvajanje inventure v produkcijskem okolju, ne da bi bilo treba zapreti knjižnico. Trenutno je možno na ta način izvesti inventuro za monografske publikacije. Postopek lahko knjižnica začne, ko IZUM vključi ustrezni parameter. Zakon o računovodstvu (ZR) v svojem …
Preberi več "Izvajanje inventure v produkcijskem okolju ali inventura v knjižnici po novem"
2. novembra 1939 se je v Kranju rodil Mito Trefalt, igralec, TV voditelj, urednik, in športni reporter
Kamra.si,
2. november 2020
― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. novembra 1939 se je v Kranju rodil Mito Trefalt, igralec, TV voditelj, urednik, in športni reporter. Umrl je 23. avgusta 2016 . Bil je diplomant nekdanje Akademije za gledališče in nekaj časa je nastopal kot igralec v SNG Drama in pri Odru 57. Kot športni reporter je najprej (1959) delal na radiu, kmalu zatem pa še na televiziji. V zgodovino slovenske televizije se je zapisal kot eden prvih športnih reporterjev pri nas, to delo je opravljal od 1960 do 1980. Čeprav se je po letu 1980 nehal ukvarjati s športnimi prenosi in svojo energijo preusmeril v razvedrilni program, so se pod njegovim mentorstvom urili mlajši komentatorji športne redakcije, npr. Ivo Milovanovič, ki ima Mita Trefalta poleg Marka Rožmana za svojega najpomembnejšega vzornika. Milovanovič je leta 2015 v intervjuju za MMC o Trefaltu izjavil: »Mito je bil velik improvizator, dober opazovalec in bogat v besednem zakladu.«