Študijsko-bralni klub – bralno druženje v sodelovanju Medobčinske splošne knjižnice Žalec in UPI Ljudske univerze Žalec

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 9. maj ― Majsko študijsko-bralno druženje je zaznamovala 80. obletnica konca druge svetovne vojne. Karmen Kreže, ena od moderatork bralnega kluba, je na začetku strnjeno predstavila dogodke, ki so zaznamovali konec svetovne vojne. Druga svetovna vojna se je v Evropi končala 9. maja 1945, ko je nacistična Nemčija kapitulirala. Uradno je predajo sprejela zavezniška vojska 8. maja pozno zvečer. Zaradi časovne razlike je bila v Vzhodni Evropi takrat že polnoč, zato nekatere države, vključno z Rusijo, dan zmage praznujejo 9. maja. Pred nemško kapitulacijo so zavezniške sile pod vodstvom ZDA in Združenega kraljestva osvobodile večino ...
»… mladost, krasoto nam je vzelo!« Življenjepis vojne vihre leta 1942/45

»… mladost, krasoto nam je vzelo!« Življenjepis vojne vihre leta 1942/45

Knjižnica Slovenska Bistrica, 9. maj 8. maja je bila v Knjižnici Josipa Vošnjaka predstavitev knjige Janeza Prejaca Ruska fronta, ki sta jo predstavila avtor uvodnika Stanislav Rakuša ter urednik založbe Cerdonis Blaž Prapótnik. Ko je gospod Rakuša povsem slučajno naletel na 577 strani rokopisa dnevniških zapisov z ruske fronte, se je zavedel, da je potrebno pretresljive izkušnje takrat mladega Janeza Prejaca strniti v knjigo in jo predstaviti širši javnosti. Knjiga nam približa čas med drugo svetovno vojno, ko je bilo v nemško vojsko prisilno mobiliziranih med 60.000 do 70.000 mladih slovenskih fantov, ogromno se jih ni vrnilo. »Bilo je ali-ali. Greš ali pa gre vsa tvoja družina v izgnanstvo ali jo likvidiramo.« Tako so mladi neizkušeni prestrašeni fantje zapustili svoj dom in svojce, bili so v prvih bojnih vrstah za 'topovsko hrano', po vojni pa prezirani, šikanirani in zaničevani. Na očitke, čemu še ena knjiga o vojni, urednik založbe odgovarja: »Vsaka knjiga, ki govori o vojni, je hkrati knjiga za mir.« (Besedilo in fotografija: Saša Šega Crnič)

80 let osvoboditve na Ptujskem

Kamra.si, 9. maj ― Združenje borcev za vrednote NOB Ptuj vabi v nedeljo, 11. 5. 2025, ob 10. uri na grad Borl, na osrednjo slovesnost ob 80. obletnici osvoboditve na Ptujskem. S ptujskega območja so se okupatorji umaknili 8. in 9. maja 1945. Glavni umik okupacijske vojske je potekal prek Ptujskega polja. Kolonam vojaštva iz sestava bojne formacije 22. in 15. nemškega korpusa z več kot 30.000 vojaki so se na umiku pridružili še ustaši, četniki in bežeči civilisti. Zadnji nemški vojaški oddelki, orožništvo in policija so kraje na ptujskem območju zapustili v noči z 8. na 9. maj, z njimi pa je odšla tudi večina domačih izdajalcev. V času, ko se pripravljamo na slovesnosti ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom, nam velesile grozijo s tretjo svetovno vojno. Zato je toliko bolj pomembno, da se zberemo ob spominskih obeležjih in vsaj tako opomnimo, da žrtve za svobodo niso bile zaman. Slavnostna govornica bo ministrica za kulturo dr. ASTA VREČKO. Zgodovinski oris dogodkov bo podal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož dr. ALEKSANDER LORENČIČ. Več o programu: TUKAJ

Zgodbe z romarske poti Camino Francès skozi doživetje Valerije Jakop

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 8. maj ― V četrtek, 8. maja 2025, smo v Občinski knjižnici Prebold gostili popotnico in predavateljico Valerijo Jakop. Z njo smo stopili na svetovno znano romarsko pot Camino Francès. Z živimi fotografijami in opisi nam je predstavila 30 dni hoje z nahrbtnikom na rami proti cilju, Santiagu de Compostela. Na pot se je podala sama in z enosmerno vozovnico v žepu. Prehodila je 800 kilometrov razgibane in slikovite španske pokrajine. Predstavila je svoja doživetja, dneve, kraje, obraze in romarsko življenje v času enega meseca. Predavanje je obogatila z zgodbami, ki jih piše življenje ...

Stojan Požar – župan odprtega duha

Kamra.si, 8. maj ― V ponedeljek, 12. maja 2025, vas ob 17. uri vabimo v Glazerjevo dvorano Univerzitetne knjižnice Maribor na 91. Spominjanja, ki jih bomo posvetili Stojanu Požarju, učitelju, politiku in v letih 1972-1974 predsedniku mariborske mestne skupščine. O Stojanu Požarju bodo uvodoma govorili Leo Kremžar, Dejan Kac in Stanislav Kocutar, kot zmeraj pri Spominjanjih pa tudi drugi, ki so sodelovali s pomembnim Mariborčanom. Vljudno vabljeni!

Razstava in literarni večer v Majšperku

Kamra.si, 8. maj ― Kreativni center Breg vas v  torek, 13. maja 2025, ob 18. uri vabi na odprtje razstave Branka Gajšta in Gregorja Samasturja Topologija narave in svetlobe ter na literarni večer z Alešem Štegrom. V pogovoru z Dušanom Fišerjem bo predstavil svoje novo literarno delo Ogenj: roman po motivih iz življenja Štefke Cobelj.  Razstavo bo odprl Sašo Kodrič, župan Občine Majšperk. Na ogled bo do 5. julija 2025.

Saša Šantel (1883-1945): ob 80-letnici smrti

Kamra.si, 8. maj ― Letos mineva 80 let od smrti slovenskega slikarja, grafika, glasbenika, skladatelja in vsestranskega pedagoga. Na razstavi si lahko ogledate izbor del iz njegove bogate umetniške ustvarjalnosti. Najbolj vidno sled je zapustil kot grafik, saj velja za pionirja moderne slovenske grafike. Ilustriral je knjige, revije, izdelal številne ekslibrise, vinjete, inicialke ipd.

Predstavitev knjige Moje svetlobe Arneja Hodaliča

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 7. maj ― V sredo, 7. maja 2025, smo v Občinski knjižnici Žalec gostili Arneja Hodaliča – slovenskega fotografa, biologa, popotnika, novinarja, potapljača in jamarja. Leta 2007 je kot prvi Slovenec v ameriški izdaji revije National Geographic objavil reportažo o arheoloških najdbah v reki Ljubljanici. Obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili prostore knjižnice, so bili navdušeni nad predstavitvijo njegove avtobiografije. Arne ni predstavil le vsebine knjige, temveč je z obiskovalci delil tudi zakulisje njenega nastanka. Izvedeli smo, kako je delo nastajalo, kaj vse je bilo vključeno vanj in katera zgodba – čeprav izjemno ...
Literarno srečanje z Mojco Plaznik Plavec

Literarno srečanje z Mojco Plaznik Plavec

Knjižnica Slovenska Bistrica, 7. maj ― V Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica je Pionirska knjižnica gostila literarno srečanje, kjer je v goste prišla Mojca Plaznik Plavec, ki je ob tej priložnosti predstavila svojo tretjo slikanico z naslovom Zeleno kolo. Dogodka so se udeležili tretješolci 2. osnovne šole Slovenska Bistrica, ki so z zanimanjem prisluhnili avtorici. Skozi pogovor in delček prebrane pravljice so otroci stopili v svet, kjer se poudarja pomen medsebojnih odnosov, razumevanja, sprejemanja različnosti in vrednosti pravega prijateljstva. Zgodba Zeleno kolo v sebi skriva povabilo k razmisleku o tem, kako pomembno je, da se znamo slišati, podpirati in bogatiti drug drugega z različnostmi, zaradi katerih smo edinstveni. Učenci so slišali izsek iz zgodbe Zeleno kolo, vendar jim pisateljica konca ni razkrila. Kdo je čakal Jakoba pri vratih stanovanja, kaj se je zgodilo v nadaljevanju, je avtorica prepustila domišljiji vsakega posameznika. Povabila jih je k bralnemu izzivu, naj sami preberejo, kako se zgodba pravzaprav zaključi. Srečanje je bilo prepleteno z radovednimi vprašanji. Otroci so s sodelovanjem pokazali, kako dragoceni so tovrstni trenutki, ki bogatijo domišljijo. (Tanja Jakolič)  
ZAKLJUČNA PRIREDITEV VRTNARSKIH SREČANJ

ZAKLJUČNA PRIREDITEV VRTNARSKIH SREČANJ

Knjižnica Slovenska Bistrica, 7. maj ― Prvi ponedeljek v maju so se v časopisni čitalnici osrednje knjižnice zbrali več ali manj stalni in zvesti obiskovalci, ki iščejo nova znanja ter priložnosti za izmenjavo izkušenj, tokrat na zaključnem vrtnarskem srečanju v tej sezoni prireditev. Kot ustaljeno sta druženje vodili Majda in Katja Temnik z Zeliščnega vrta in kmetije Majnika. Hladno in nestabilno vreme slabo vpliva na rastlinske mladičke, ki smo jih že presadili na prosto. Zato je gospa Majda nanizala nekaj ukrepov, s katerimi lahko mlade in občutljive rastline zaščitimo ali jih z določenimi pripravki krepimo ter vzpodbujamo njihovo rast. Z ekološko in biodinamično pridelavo zelišč in kalčkov za trg se na Zeliščnem vrtu in kmetiji Majnika ukvarjajo že vrsto let. Gospa Katja je že na preteklih srečanjih omenila biodinamični koledar oziroma Setveni priročnik Marije Thun, ki je lahko dragoceno orodje za vse, ki se ukvarjajo z vrtnarjenjem. Dejstvo je, da se rastline odzivajo na vplive, ki se prenašajo preko položajev planetov in zvezd. Zaradi njihovega položaja se lahko določi ugodne dneve za delo s posameznimi skupinami rastlin. Zaradi boljše predstave in celovitejše slike je udeležence spodbudila k aktivnemu sodelovanju pri postavitvi ter določanju položaja Sonca, Lune in planetov. Ob zaključku so se ljubitelji rastlin družili ob sproščenem klepetu ter snovali načrte za prihodnja srečanja v naslednji sezoni prireditev. (Tanja Jakolič)  

Literarni večer z Davorinom Bešvirjem

Kamra.si, 7. maj ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na literarni večer z Davorinom Bešvirjem, ki bo potekal v četrtek, 29. maja 2025 ob 18.00 uri. Davorin Bešvir (1962), zaposlen na Upravni enoti Ormož, kjer opravlja tudi naloge matičarja, je znan kot basist, tekstopisec in pevec skupine Pridigarji, ki je bila ustanovljena v Ormožu leta 1987. Skupina je izdala osem albumov in nastopila v številnih evropskih državah. Člani Pridigarjev so hkrati tudi ustanovitelji Kulturno alternativnega kluba Unterhund, ki od leta 1990 deluje v kleti ormoškega gradu in gosti koncerte, gledališke predstave, razstave, filmske projekcije, literarne večere ter druge dogodke. Znan je tudi kot basist in tekstopisec punk rock skupine Gnile duše, ki je delovala med leti 1979 in 1983, nato pa se po daljšem premoru znova združila leta 2011. Davorin Bešvir, gonilna sila ormoške alternativne kulture, je leta 2011 pri Subkulturnem azilu Maribor izdal zbirko besedil 100 gaziranih opic, ki jih je napisal za skupini Gnile duše in Pridigarji ter predstavlja pregled njegovega 30-letnega ustvarjanja. Dve leti kasneje je sledila še pesniška zbirka Revni kot cerkvene miši. Njegova besedila so sarkastična, mestoma absurdna, bizarna in groteskna, a po večini zabavna in vedno zelo kritična ter premišljena. Svoj ustvarjalni potencial je v nadaljevanju izražal v obliki kratkih in duhovitih izrekov, ki jih je sprva objavljal predvsem na družbenih omrežjih, leta 2017 pa je izdal zbirko 400 aforizmov z naslovom Bog mi je priča, da potrebujem izganjalca hudiča, ki jo je leto kasneje dopolnil s stotimi novimi aforizmi. Leta 2021 je izdal zbirko 500 domislic Nori umotvori, na literarnem večeru v Knjižnici Ormož pa bo predstavil pravkar izdano zbirko aforizmov Lažite nam še naprej, saj resnica je nevzdržna. Vse njegove izdane knjige je ilustriral Igor Muršič. Z gostom se bo pogovarjala Marijana Korotaj.

Literarni večer z Ireno Pajnik Beguš

Kamra.si, 7. maj ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na literarni večer z Ireno Pajnik Beguš, ki bo v četrtek, 22. maja 2025, ob 18.00 uri. Irena Pajnik Beguš, rojena leta 1960 v Slovenj Gradcu, živi in ustvarja v Ljubljani. Je članica Društva literatov Mežiške doline in Vrhniške literarne skupine. Z objavljanjem je pričela v zrelih letih, saj triizmensko in celodnevno delo medicinske sestre ter velika družina terjajo čas zase. Od leta 2013 redno objavlja na pesniškem portalu Pesem.si, sodeluje na številnih literarnih delavnicah, razpisih in poetičnih srečanjih. Izdala je sedem pesniških zbirk (Od tu in tam padlo v dlan  (2015), Ožji krog (2018, več avtorjev), Semena oblakov (2019), Prepišno (2019), Prišlice (2020), Soneti in balade (2023), Za vse Ane na vmesnih postajah (2024) in šest romanov. Za svoje delo je bila že večkrat nagrajena. Pod psevdonimom Irene Begush je našla svoj romaneskni literarni izraz in v zadnjem desetletju izdala serijo šestih romanov: Skrivnost iz harema (2018), Skrivnost v dvorcu (2019), Skrivnost med platnicami (2020), Skrivnost iz preteklosti (2021), V vrtinčenju časa (2023), Skrivnost v višavju (2023), ki jo predvsem bralke z zanimanjem in bralsko strastjo jemljejo v roke. Pravkar je izdala novi, že svoj sedmi roman, Hvala za vijolice (2025). V letu 2024 sta jo zaustavili bolezen in naporno zdravljenje, a kljub vsemu še najde moč in čas za razna literarna ustvarjanja. Z avtorico se bo o njenem ustvarjalnem delu, literarni poti in življenjskih preizkušnjah pogovarjala Ana Kaučič.
še novic