Društvo slovenskih pisateljev, 3. februar ― Spoštovani, ob žalostni novici, da je umrl pesnik in dolgoletni član DSP Miroslav Košuta, objavljamo besedilo prevajalca in urednika Aleša Bergerja. Besedilo, nastalo lanskega decembra, je namenjeno za natis na hrbtu pesniške zbirke Miroslava Košute Studenec s tisočerimi obrazi, ki bo izšla marca pri založbi Mladinska knjiga. Prej kot Miroslava Košuto sem spoznal stol, na katerem je sedel vrsto let; na Radiu Ljubljana, kamor sem prišel v službo, so mi namreč odredili mizo, za katero je uradoval Miroslav, preden je odšel nazaj v Trst in pustil v kulturni redakciji naklonjene, barvite spomine, v radijskem arhivu pa tudi več deset besedil za popevke, od katerih je marsikatera preživela v naš čas. Takrat seveda nihče ni vedel, da bo mož, ki mi je predal delovni kotiček, naslednjih petdeset in več let ustvarjal in upravljal pomembne reči, lastno literaturo in, kot ravnatelj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sijajne, širše odmevne sezone izvrstnega igralskega ansambla. Kdo bi napovedal, da bo Miroslav Košuta (rojen leta 1936 v Križu pri Trstu) od takrat do danes nanizal blizu dvesto avtorskih enot (podrobna bibliografija je objavljena na koncu te knjige) v katalog slovenskih knjižnih izdaj in da se bo v njem zvrstilo več deset knjig poezije za odrasle in še več živopisnih slikanic za otroke, pa nekaj zašiljenih knjižic epigramov in zbirka gledaliških songov, po drugi strani pa dragocena avtobiografska proza in dokumentarne osvetljave gledališke zgodovine? In kdo bi si mislil, da bo kot gledališki ravnatelj dolga leta iznajdljivo krojil repertoar gledališča, ki je bilo odprto na vse vetrove, a hkrati trdno zasidrano v domačem pristanu? Pa vsa visoka priznanja, ki jih je zasluženo dobil, kdo mu jih bi bil tisti čas pripisal? In komu bi takrat padlo na pamet, da bo prav tistega, ki je nasledil Miroslavov redakcijski stol, čez toliko in toliko let doletela čast, da priznanemu književniku in zavzetemu domoljubu prijateljsko in spoštljivo stisne dlan na zadnji strani nje