Društvo slovenskih pisateljev, 5. februar ― Ura sodnega dne se nevarno bliža polnoči. Znanstveniki v Chicagu so pred nekaj dnevi kazalce premaknili za štiri sekunde naprej, tako da naj bi nas do konca sveta ločilo le še 85 sekund. Vzroke gre iskati v vse večji nevarnosti jedrskega spopada, podnebnem ogrevanju in tehnološkem napredku, predvsem umetni inteligenci. Seznamu bi dodal še izgubo vrednot, solidarnosti, človečnosti, srčnosti, etike in estetike ter brisanje meje med realnim in virtualnim, med resnico in lažjo, globalno zmedo, kar se izraža v poniževanju kulture (umetnosti) in njene prvobitnosti, ki je oplemenjevala in kazala pot človeštvu skozi tisočletja, bila njegova vest in moralni opomin. Čas brez kulture je siromašen čas brez smisla, žara in perspektive. Je čas brez prihodnosti. Uro sodnega dne pomika naprej. Slovenci sodimo med srečne prebivalce tega planeta, ker imamo edini praznični Dan kulture, saj sta nas kultura in umetnost, v njiju beseda in materni jezik, utemeljila. Zakaj potem ravnamo s kulturo kot z nezaželjeno siromakinjo, ki nas nadleguje in bi jo najraje zaprli v temno celico, ključ pa vrgli v široko morje? Zakaj pomikamo kazalec omalovaževanja kulture in njenih oblikovalcev proti nevarnim breznom? Zakaj kultura trpi pomanjkanje? Odgovora za te grozljivke nimam. Mogoče le enega: ker je kultura nevarna tistim, ki so nevarni človeku. Ker je umetnost še edina, ki zna zastaviti glas, črko, barvo za pravico in resnico, za svobodo, zoper policijske pendreke, pregon revežev, onemogočanje drugače mislečih. Planet je izgubil uvid v pomen kulture. Umetnikom in umetnicam se v svetu prepovedujejo nastopi, cenzurirajo se knjige, sili se jih k molku, da ne bi izrekali resnice in obsojali preganjanja, bomb, trpljenja, nasilja, genocida, smrti. A umetnosti še nikomur ni uspelo ukleniti in utišati. Vedno se pobere, vstane, krikne, ker črpa iz sebe, iz neusahljivega vrelca humanizma. Kultura je z umetnostjo še edina, ki zna pokazati smer v tem svetu kaosa in razraščajoče se nestrpnosti. Edina, ki lahk

Društvo slovenskih pisateljev, 4. februar ― Tokrat predstavljamo knjigo kratkih zgodb Sanje Pregl. Z njo se bo pogovarjal odgovorni urednik založbe Kulturni center Maribor, Peter Dobaj. Dobimo se v torek, 10. 2., ob 18.00 v Josipinini knjigarni DSP na Tomšičevi 12 v Ljubljani.  O knjigi: Tako kot se gledalec v galeriji le za kratek čas ustavi ob posamezni sliki, kipu, instalaciji, tako razbira bralec kratkih zgodb Sanje Pregl. Te bi lahko bile tudi slike ali zaigrana dejanja znotraj enovite komedije življenja v gledališču. Najprej bralec ali gledalec opazi to, kar želi opaziti, ne glede na sugestije avtorja, kuratorja ali režiserja. S tem nastaja svojstvena, čisto osebna predstava, v glavi se tudi zavrti film, katerega avtor je bralec oziroma gledalec sam. Svoje so pridali memi, ki so se naselili v njegove možgane, odločilni so za dojemanje dogodka, povedanega, videnega, naslikanega. Bralec ali gledalec spregleda in dojema dano situacijo, a bolj kot sugestijo, ki jo po svoje predela. Nemalokrat se mu situacija sploh ne zdi posebna, zlasti če bi ji bil priča sam. Morda je sploh ne bi zaznal kot posebno. Le redko pa bi se zavedal, da se sooča s stereotipi. Saj poznamo staro Goethejevo misel: »Če ne bilo oko bi sončno, ne moglo sonca bi zaznati!« Pa četudi oko ni sončno, je pomembno, da se bralec oziroma gledalec zamisli ob reakcijah prizadetih. Da si zastavlja vprašanja, da analizira. Se čudi, jezi, samo da ne ostane ravnodušen. Saj tako pridobiva nova spoznanja in morda bodo čez čas novi memi preglasili stare, zato bi bil dobrodošel tudi Tečaj slušnosti in razmisleka, če parafraziramo idejo in naslovno zgodbo Sanje Pregl Tečaj poslušnosti. (Milena Zlatar) Več

Društvo slovenskih pisateljev, 29. januar ― Na prvem februarskem večeru Kulturnega centra Maribor bomo v Josipinini knjigarni DSP predstavili dvojezično knjigo Krhki jezik / Delicate Tongue avtorice Ariele Herček. Z njo se bo pogovasrjal urednik Gregor Lozar. Vabljeni v torek, 3. 2., ob 18:00 v Josipinino knjigarno DSP na Tomšičevo 12 v Ljubljani.  O knjigi  Zbirka Krhki jezik / Delicate Tongue Ariela Herček je dvojezična pesniška knjiga, ki skozi samoprevod raziskuje osebni in jezikovni razcep med angleščino in slovenščino. V intimnem prepletu verzov pesnica razgrinja notranje boje, hrepenenja, ljubezni in osamljenost, pri tem pa ohranja tenkočutno izpovedno linijo. Pesmi pogosto temeljijo na resničnih izkušnjah, prežetih z nežnostjo, bolečino in ranljivostjo, ki jih jezik ne poskuša poenostaviti, temveč jih razpira v metaforično bogastvo. Angleščina kot jezik izraza in slovenščina kot jezik čustvenega sidrišča ustvarjata medprostor iskrenega avtoričinega glasu. Zbirka se odmika od klasične dvojezične poezije in jo nadgrajuje v dialog med identitetama. V ospredju ni prevod kot funkcija, temveč kot umetniški akt, ki razkriva plasti pomena, ki bi v enem jeziku ostale skrite. Krhki jezik je zbirka, ki ni le literarni dokument čustev, temveč tudi premišljen eksperiment v jeziku in avtorski iskrenosti.  Iz knjige * There is love in searching for yourself; in the work that is putinto finding a place where you can be unapologetically you.A lot of light in the process, like the sun cracking open the sky.Lightness, too—an orange split to be shared. There is braveryin sharing. Freedom. The beauty of something splintered open. * V iskanju sebe se najde veliko ljubezni; v trudu, ki se ga vloži viskanje prostora, kjer si lahko brez zadržkov to, kar si. In v truduveliko svetlobe, kot sonce, ki razpira nebo. In lahkote – pomaranča,ki se jo razdeli. In v deljenju je pogum. Svoboda.

Društvo slovenskih pisateljev, 19. januar ― LIRIKONFESTOVO PODNEBJE 2026    DO 8. FEBRUARJA 2026 ODPRTIH PET LITERARNIH VABIL IN RAZPISOV 25. LIRIKONFESTA VELENJE (2026) –– uvkf.si/sl/razpisi   (1) Vabilo k predlaganju kandidatov za 23. podelitev častnega naslova »ambasador poezije, slovenske književnosti in jezika« – mednarodne Pretnarjeve nagrade 2026 (APSKJ–MPN 2026) (2) Vabilo k objavi vrhunske novejše slovenske poezije za odrasle v festivalni antologiji Rp. Lirikon21 (2026), izdani ob 25. Lirikonfestu Velenje (2026) = kandidiranje za 21. podelitev vseslovenske literarne nagrade »velenjica – čaša nesmrtnosti« za vrhunski desetletni slovenski pesniški opus za odrasle v 21. st. (VČN 2026)  (3) Vabilo k objavi prevedene vrhunske novejše poezije za odrasle v festivalni antologiji Rp. Lirikon21 (2026), izdani ob 25. Lirikonfestu Velenje (2026) = kandidiranje za jubilejno 20. podelitev mednarodnega prevajalskega priznanja/plakete »Lirikonov zlát« za vrhunske revijalne prevode novejše evropske poezije za odrasle (LZ 2026)  (4) Razpis za jubilejno 10. podelitev književne nagrade »krilata želva« za najboljši slovenski literarni potopis v letu 2026, knjižno objavljen v preteklem letu (KŽ26) (5) Zbiranje predlogov za ustvarjalna bivanja književnih ustvarjalcev in prevajalcev oz. mednarodnih posrednikov novejše slovenske umetniške literature na mednarodni književniško-prevajalski rezidenci v Velenju v letu 2026 (MKPRV26) uvkf.si/sl/razpisi LIRIKONFEST – Festival liričnega, potopisnega, kantavtorskega in satiričnega občutja / Rezervat za poezijo / Od leta 2002 tradicionalno književno srečanje z mednarodnimi gosti v Velenju / Ustanova Velenjska knjižna fundacija (UVKF) 

Društvo slovenskih pisateljev, 12. januar ― Sto zgodb za sto let  Napišite otroško zgodbo za Nedeljo Tednik Nedelja na Koroškem razpisuje ob svoji 100-letnici izhajanja natečaj kratkih zgodb za otroke in odrasle otroke. K pisanju zgodb vabi Nedelja slovenske avtorice in avtorje na Koroškem, v Sloveniji, Italiji, na Madžarskem ali kjerkoli že po svetu živijo. K sodelovanju so vabljeni vsi, ki pišejo ali želijo napisati zgodbo za otroke in bi v Nedelji radi objavili svojo zgodbo. Edini pogoj je, da zgodba še ni bila kjerkoli objavljena ter da je napisana v preprostem, razumljivem in lahko berljivem jeziku.  Zgodbe bodo v Nedelji od marca 2026 dalje objavljene vsak teden na otroški strani, teden pozneje pa na spletu. Na koncu tega projekta Nedelje bo objavljenih 100 zgodb, ki naj tako poveže vse slovensko pišoče – znane in še neznane – doma in po vsem svetu.  Obseg: Zgodba naj obsega 3000 do največ 3500 znakov s presledkom. Lahko je napisana tudi v verzih.  Rok: Roka za oddajo zgodbe ni. Zato oddajte zgodbo čim prej. Zgodbo pošljite na naslov: redakcija@nedelja.at Prosimo, posredujte ta razpis tudi ljudem, za katere mislite, da bi jih lahko zanimal.