Društvo slovenskih pisateljev, 26. november ― Iz utemeljitve strokovne komisije v sestavi Matjaž Zorec (predsednik), Jaka Gerčar (GZS) in Majda Travnik Vode (Stritarjeva nagrajenka 2025): Poezija Martine Potisk v knjigi Ena na ena se težko povezuje s pojmom prvenca, kot ga dojemamo v splošnem literarnem imaginariju, saj njena pesniška dikcija reže, kot da je tu že od nekdaj, nobenega postopnega formiranja, nobene neizkušenosti, nobenega tipanja po neizbrušenosti. Samo šus v žilo jezika. Njeno elementarno in tudi najznačilnejšo razsežnost izraža prav pesničino operiranje z jezikom, kot smo zapisali v razmisleku o knjigi, ki tudi izpostavi njene glavne odlike:  “Eden od številnih možnih uporab jezika v literaturi je tudi popolno prekritje poezije z elementarnimi jezikovni danostmi; ko jezik ni le sredstvo za razgrabljanje svojih netrdnih in nestalnih pomenjenj, temveč sama njegova skonstruiranost postane osnovni konstruktivizem poezije. Jezik tukaj tako rekoč riše in barva, oblikuje in kipari, arhitektira svet. Kar je, so le v komade naflekane jezikovne možnosti. Jezik ne opisuje, temveč piše, kreira nepreštevne plasti bivanja. Kljub distinkcijam v poetičnih funkcijah jezika pa nobeno delo ne vztraja absolutno v tem ali onem modusu; prej se drži specifične dominance, medtem ko posega tudi po različnih, nedominantnih izraznih sredstvih. Tako lahko iz izpostavljenega jezikovnega občevanja, kakršnega pesni Potisk, razbiramo jedko, inteligentno kamuflirano kritiko določenih scen in stanj s kulturnega, umetnostnega in akademskega sveta. Poezija v Ena na ena v tem pogledu funkcionira na dveh glavnih ravneh. Prva, recimo ji mikro varianta, je že podano postajanje črk, verzov, kitic in pesmi; zgoščena mreža zlogov, glasovnih in pomenskih korespondenc, veriženja besed prek enakih črk ali izglasov, kar izpisuje številne asociativne in tudi kontraasociativne zbitke, nujnosti kontingentnih pomenskih strdkov na številnih skalah nasprotij in bližin, hkrati pa posega tudi po različnih registrih od narečij, večjezičnosti, stroko

Društvo slovenskih pisateljev, 17. november ― Žirija v sestavi Matjaž Zorec (predsednik), Jaka Gerčar in Majda Travnik Vode je za najboljši knjižni prvenec SKS 2025 nominirala naslednje knjige: Martina Potisk – Ena na ena (Kulturni center Maribor), Timotej Novaković – Inokulum (Ljudski muzej Rogaška Slatina), Špela Setničar – Vse, kar ti moram povedati (Center za slovensko književnost), Maša Jelušič – Profesor je končno mrtev (Goga), Nejc Pohar – Jadran za Slovence/Slovenci na jadranu (samozaložba) in posebna omemba: Marcel Baranja – Tvoj ciganski obraz bledi (Ministrstvo za kulturo). Kdo bo letošnji lavreat ali lavratka, bo znano 26. 11. ob 19.00 na Pisateljskem odru SKS. Čestitke!

Društvo slovenskih pisateljev, 16. november ― Na prošnjo Koordinacije iniciativ za mir objavljamo naslednje obvestilo: Spoštovani,  pišemo vam v imenu Koordinacije iniciativ za mir, ki združuje mnoge organizacije in posameznike, kot so Gibanje za pravice Palestincev, Glas ljudstva, združenje za mir Ne v mojem imenu, platforma za svobodno Palestino Sumud, sodelujemo pa tudi z Amnesty Slovenije, Mirovnim inštitutom in še mnogimi. V prizadevanju za končanje genocida in okupacije v Palestini si želimo združiti sile z mnogimi drugimi gibanji po Evropi, tudi v Italiji. Zato smo se, po navdihu italijanskega protesta »Blocchiamo tutto«, namenili organizirati protest »Ustavimo vse« tudi po vsej Sloveniji, in sicer 28. 11., kot bodo storili tudi drugod po Evropi. Za nas je to pomemben datum tudi zato, ker bo Slovenija decembra nastopila enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu ZN; to je trenutek, da vladi izrazimo svoje zahteve zanj. Pred kratkim je t.i. Trumpov mirovni načrt za Gazo sicer obljubil prekinitev ognja, konec stradanja prebivalstva in konec trpljenja Palestincev preko postopnega umika izraelske vojske in nedoločne in pogojne vizije svobode za Palestince.  Vendar pa Izrael še vedno ubija, strada, razseljuje palestinske otroke, grozi družinam palestinskih zapornikov – mnogi so zaprti brez pravne podlage, med njimi so tudi otroci –, na Zahodnem bregu pa pospešeno gradi nove naselbine in terorizira kmečko prebivalstvo. Vse to počne ob ponovnem mednarodnem molku, ki pomeni sokrivdo. Vsak zračni napad na Gazo, vsako množično grobišče, vsak sestradan otrok, vsak ranjen Palestinec brez medicinske pomoči je nov madež na Združenih narodih in Varnostnem svetu. Mednarodna skupnost govori o »miru«, molči pa pred okupacijo, kolektivnim kaznovanjem in genocidom. Govori o »varnosti«, zamiži pa pred nebrzdano militarizacijo, trgovino z orožjem in normalizacijo nezakonitega naseljevanja. Govori o trpljenju palestinskega  ljudstva, mi pa vidimo le zaprta srečanja in pozabljene resolucije. Če danes dopustimo teptanje mednarod