Društvo slovenskih pisateljev, 29. september ― Društvo slovenskih pisateljev se pridružuje humanitarni akciji javnega branja imen ubitih otrok iz Gaze. “Vsi otroci so naši otroci, je rekel prijazen glas, vse smrklje in frklje in froci, vsi svetlih in črnih in kodravih las. Vsi naši. Tudi tisti drugačni, drugačne usode in vere in ras, vsi beli in črni, vsi bolni in lačni, so taki kot kdo izmed nas.” (Tone Pavček, “Vsi naši otroci”) V Gazi se pred našimi očmi dogaja genocid. Ljudje tam umirajo zaradi bomb, lakote in kar je še najhuje, molka tistih, ki bi lahko ukrepali. Po uradnih podatkih je bilo v zadnjih dveh letih ubitih več kot 20.000 otrok – neuradne številke pa so še višje. Si predstavljate, da bi to bili vaši otroci? Bratje, sestre, nečakinje, vnuki? Ne bomo dopustili, da bi jih Izrael dokončno izbrisal. Skupaj bomo v javnem prostoru brali njihova imena, da ne bi pozabili na njihova življenja. Niso bili samo številke! Vsak od njih je pripadal človeštvu. Branje bo potekalo po več slovenskih krajih in skupaj bomo podali sporočilo, ki ga ne bo mogoče preslišati. Postanimo prijazen glas iz Pavčkove pesmi in pokažimo, da v Sloveniji ne pristajamo na realnost, ki normalizira genocid! KAKO SODELOVATI? Branje bo potekalo v soboto, 11. oktobra, od 9. ure do večera na Kongresnem trgu v Ljubljani. Vsak bralec ali bralka bo prebral delček imen. Lahko se prijavite prek e-maila, v katerem nam posredujete vaše ime in priimek ter želeno uro branja. Lahko pa pridete mimo in berete, ko pridete na vrsto. Povabite družino in prijatelje. Lahko s seboj prinesete sporočila in ilustracije za otroke v Gazi, k temu spodbudite tudi svoje otroke. Posredovali jih bomo v Gazo in jim sporočili, da niso sami. Prijave za branje v Ljubljani: float2gaza@gmail.com Branje v Ljubljani poteka v sodelovanju s Festivalom miru. Akcija je del svetovnega gibanja Global Art Mobilization, ki kulturne delavke in delavce (in vse druge) spodbuja k akcijam v znak solidarnosti s Palestinci in Palestinkami. Branje sovpada tudi s Tednom otroka 2025. https://

Društvo slovenskih pisateljev, 12. september ― Na podlagi 3. člena Pravilnika za podelitev plakete »najboljši literarni prvenec« objavljamo R  A  Z  P  I  S za podelitev nagrade Slovenskega knjižnega sejma »plaketa za najboljši literarni prvenec 2025«  Med pomembnimi dogodki 41. Slovenskega knjižnega sejma, ki bo potekal od 24. do 30. novembra 2025, bo tudi letos podelitev plakete Slovenskega knjižnega sejma za najboljši literarni prvenec, izdan v zadnjem letu. Predmet Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev Slovenije pri GZS skupaj z Društvom slovenskih pisateljev podeljuje na vsakoletnem Slovenskem knjižnem sejmu plaketo za najboljši literarni prvenec.  Naročnik GZS – Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev in Društvo slovenskih pisateljev. Nagrada Plaketa je priznanje za najboljše prvo izdano leposlovno delo posameznega avtorja, ki je dostopno javnosti. Razpisni pogoji Za plaketo »najboljši literarni prvenec« se lahko potegujejo vsa izvirna leposlovna dela v slovenskem jeziku, ki so izšla od zaključka prejšnjega do zaključka tekočega razpisa in so prvo leposlovno delo posameznega slovenskega ustvarjalca, ne glede na založbo oziroma založnika, pri katerem je delo izšlo. Predložitev predlogov Založbe in samozaložnike, ki so že ali bodo v času od 15. oktobra 2024 do 14. oktobra 2025 izdali prvo literarno delo (proza, poezija, drama) avtorja/avtorice, prosimo, da pošljejo tri (3) izvode knjige, ki jo prijavljajo, in izpolnjen prijavni obrazec na naslov:  Društvo slovenskih pisateljev Tomšičeva 12 1000 Ljubljana s pripisom: »ZA RAZPIS ZA NAJBOLJŠI LITERARNI PRVENEC 2025«. Rok za predložitev prijav Rok za oddajo predlogov se izteče 15. oktobra 2025. Datum podelitve nagrad Plaketa bo svečano podeljena na 41. Slovenskem knjižnem sejmu na Gospodarskem razstavišču. Ljubljana,  2. 9. 2025 Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev dr. Jaka Gerčar, strokovni sodelavec Društvo slovenskih pisateljev Marij Čuk, predsednik Prilogi: Prijavni obrazec Pravilnik

Društvo slovenskih pisateljev, 12. september ― 17:00 Sežana, Botanični vrt, Partizanska 2 Vilenica v Botaničnem vrtu Sežana Maria Josep Escrivà (Španija/ Katalonija) Miha Obit (Slovenija/Italija) Francesc Serés (Španija/Katalonija) Veronika Simoniti (Slovenija) Tina Vallès (Španija/Katalonija) Moderira: Ksenija Medved 19:00 Nova Gorica, Trg Evrope / Kupola Ingeborg Bachmann, EPIC Center Vilenica v Novi Gorici 19.00 Pogovor s slovensko avtorico v središču Maja Haderlap (Slovenija/Avstrija) 19.30 Literarno branje Ana Svetel (Slovenija) Ilma Rakusa (Švica) Dragan Velikić (Srbija) 20.00 Pogovor z vileniškim nagrajencem Georgi Gospodinov (Bolgarija) Moderira: Giorgia Maurovich

Društvo slovenskih pisateljev, 11. september ― 15:00 Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12 Lit-dating Program za literarne posrednike. 17:00 Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12 Okrogla miza: Nova pravila bivanja Mila Haugová (Slovaška) László Krasznahorkai (Madžarska) Miha Obit (Slovenija/Italija) Ilma Rakusa (Švica) Dragan Velikić (Srbija) Moderira: Muanis Sinanović 18:00 Trst (Italija), Kavarna San Marco, Ul. Cesare Battisti 18 Vilenica v Trstu Georgi Gospodinov (Bolgarija) Maja Haderlap (Slovenija/Avstrija) Ana Svetel (Slovenija) Moderira: Janko Petrovec 20:00 Ljubljana, Cankarjev dom, Štihova dvorana, Prešernova 10 Predstavitev antologije sodobne katalonske književnosti Maria Josep Escrivà Tina Vallès Simona Škrabec Povezuje: Blažka Müller

Društvo slovenskih pisateljev, 10. september ― 10:00 Ljubljana, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2 Spremljevalni dogodek: Mednarodni komparativistični kolokvij – Sodobne metode v teoriji verza dr. Mirjana D. Stefanović, upokojena prof. Filozofske fakultete v Novem Sadu, Srbija dr. Artjoms Šeła, Ústav pro českou literaturu, Česká akademia věd, Praga mag. Benjamin Nagy, Instytut Języka Polskiego Polskiej Akademii Nauk, Krakow ddr. Petr Plecháč, Ústav pro českou literaturu, Česká akademia věd, Praga in mag. Neža Kočnik, Filozofska fakulteta v Ljubljani. dr. Aleksander Bjelčevič, Filozofska fakulteta v Ljubljani dr. Alen Širca, Filozofska fakulteta v Ljubljani dr. Matej Hriberšek, Filozofska fakulteta v Ljubljani mag. Matej Krajnc, Društvo slovenskih pisateljev 17:00 Ljubljana, Društvo slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12 Slovenski literarni gostje na Vilenici Maja Haderlap (Slovenija/Avstrija) Miha Obit (Slovenija/Italija) Veronika Simoniti (Slovenija) Povezuje: Ksenija Medved 19:00 Ljubljana, Cukrarna, Poljanski nasip 40 Literarni večer z nagrajencem Georgijem Gospodinovim in branje nekdanjih nagrajencev/nagrajenk Georgi Gospodinov (Bolgarija) Mila Haugová (Slovaška) László Krasznahorkai (Madžarska) Ilma Rakusa (Švica) Dragan Velikić (Srbija) Moderira: Matej Krajnc

Društvo slovenskih pisateljev, 2. september ― Danes je v prostorih Društva slovenskih pisateljev potekala novinarska konferenca ob predstavitvi jubilejne, 40. edicije mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo potekal med 8. in 13. septembrom 2025 v različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu. Na novinarski konferenci so program festivala predstavili predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk, predsednik vileniške žirije Gregor Podlogar, programski vodja festivala Miha Maurič, podpredsednik društva Matej Krajnc ter vodja pisarne društva Glorjana Veber. V svojih nagovorih so poudarili pomen Vilenice kot enega osrednjih kulturnih dogodkov v regiji, ki vsako leto soustvarja prostor za literaturo, dialog in razmislek o sodobnih družbenih izzivih. Letošnja Vilenica bo v šestih dneh ponudila enajst osrednjih dogodkov, ki bodo potekali v Ljubljani, Sežani, Kopru, Novi Gorici, Trstu ter v mitskem prostoru kraške jame Vilenica, kjer bo tudi letos potekala slavnostna zaključna prireditev s podelitvijo vileniške nagrade. Osrednji festivalski program vključuje številna literarna branja, večere pogovorov z uveljavljenimi mednarodnimi in domačimi avtorji ter okroglo mizo z naslovom Nova pravila bivanja, ki bo v središče postavila razmislek o perečih vprašanjih današnjega časa – od geopolitičnih kriz, vojn in podnebnih sprememb do erozije temeljnih človekovih pravic in vse globlje družbene polarizacije. Sodelujoči bodo skupaj iskali odgovore na vprašanje, katere oblike sobivanja so še mogoče v času, ko se zdi, da so solidarnost, empatija in spoštovanje različnosti vse bolj na preizkušnji. Ob tej priložnosti so bili predstavljeni tudi vsi letošnji festivalski knjižni naslovi, ki spremljajo in dopolnjujejo festivalsko dogajanje. Med njimi izstopajo: Predsednik društva Marij Čuk je ob zaključku naznanil, da bo ob jubilejnem festivalu častni kristal Vilenice podeljen prvemu ideatorju festivala, gospodu Aleksandru Peršolji.