Airbeletrina, 27. januar ― Danes, ob obletnici osvoboditve Auschwitza in dnevu spomina na žrtve holokavsta, velja vnovič in zopet in znova v roke vzeti temeljno delo Eichmann v Jeruzalemu: poročilo o banalnosti zla. Prelomno študijo, v kateri je nemška filozofinja in politična teoretičarka judovskega rodu Hannah Arendt (1906–1975) portretirala modernega birokratskega množičnega zločinca, smo v prevodu Polone Glavan leta 2007 dobili v zbirki Koda pri tedanji Študentski založbi, prav kmalu pa bo pri Beletrini v uredništvu Špelce Mrvar izšel ponatis. Četudi bomo letos praznovali 80. obletnico konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifašizmom, knjiga žal še zmeraj ostaja živa in aktualna. Da, tudi v času, ko čakamo proces in potem še knjigo, ki naj ne bo naslovljena Sojenje v Jeruzalemu, temveč – Sojenje Jeruzalemu. Ovitek ponatisa Eichmanna v Jeruzalemu, ki bo kmalu izšel pri Beletrini. *** Novica, da so zakrinkani agenti izraelske obveščevalne službe Mosad v Argentini odkrili, maja 1960 ugrabili in v Jeruzalem z letalom skrivaj prepeljali nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna (1906–1962), je mahoma obkrožila svet. Odmevala je tudi v Sloveniji, ne samo v medijih. Janez Menart (1929–2004) je še istega leta v zbirki Časopisni stihi (1960) objavil tudi pesem Odkritje ob zadevi Eichmann: Abela nikdar ubil ne bi Kajn, če bi poprej se obrnil nanj z vljudnim vprašanjem: »Ali ste Nemec?« in bi mu Abel odvrnil: »Nein!« Zanimivo, Slovenci smo zelo zgodaj dobili svojo izvirno knjigo o Eichmannu – Herbert Grün (1925–1961) je bil med jugoslovanskimi poročevalci s sojenja in je kot »izredno izdajo« v zbirki Školjka pri Mladinski knjigi bliskovito hitro objavil Proces v Jeruzalemu 1961. Dramaturg, prevajalec in publicist, čigar življenje je istega leta pretrgala prometna nesreča, v reportažnem slogu opisuje Izrael, sodišče in sojenje, navaja sodno dokumentacijo, zaslišanja, pričanja, vrednoti slišano, poudari pa tudi usodo Slovencev. Eichmann je bil poleti 1941 na sestanku v Marib