Štafeta branja: Tanja Kunej – Blebetanja

Štafeta branja: Tanja Kunej – Blebetanja

Airbeletrina, 26. junij ― Ko mi je Katarina (@kat_in_knjige) prejšnji mesec omenila, da mi bo predala Štafeto branja v sklopu AirBeletrininega projekta s knjigogramerji, ki ga vneto spremljam že od samega začetka, me je takoj zgrabila panika – le o čem bi lahko jaz blebetala? Katarina je v svojem članku čudovito predstavila in ostalim bralcem približala (najin) najljubši žanr – fantazijo –, pa sem si rekla, da je to odlična priložnost, da nadaljujem pogovor o tem večkrat spregledanem ali podcenjenem žanru, ki je glavni razlog, da sem nekega dne pred davnimi časi padla v čudežni svet knjig in še danes nisem splezala ven. Da berem že od četrtega leta starosti, se lahko zahvalim svoji mami, ki je bila prav tako vneta bralka in je ljubezen do knjig in branja v meni spodbujala že od trenutka, ko so moje ročice zagrabile prvo slikanico in obrnile prvo stran knjige. Skupaj sva hodili po knjigarnah, domov tovorili skladovnice novih knjig, obiskovali knjižnice in si izmenjevali knjige z babico in omico (prababico). Omi me je spoznala s Konsalikom ter njegovimi doktor romani, babici sem s polic jemala romance Victorie Holt, mami pa je na najvišjih omarah pred mano skrivala »bolj odrasle« ljubezenske romane. Se potem sploh še kdo čudi, zakaj berem s svetlobno hitrostjo (knjige z omare je bilo treba bliskovito hitro prebrati, da me mami ni zalotila)? In da, čeprav največji del mojega srca zaseda fantazijski svet, ščepec romance tudi ne sme manjkati. Zagotovo pa prav nikogar ne preseneča, da sem si za svoje ustvarjanje izbrala skovanko BlebeTanja – ker mi je ime Tanja in v svojem kotičku knjigograma zelo rada blebetam o vsem mogočem, največkrat o knjigah. Fotografija: osebni arhiv Profil @blebetanja, kot ga poznate danes, je nastal konec leta 2014 iz preproste želje po dokumentiranju knjig, ki sem jih takrat brala, in povezovanju z bralci z vsega sveta. Objavljali smo v angleščini. Ključniki, če citiram Katarino, so takrat še služili svojemu namenu, ter objave pošiljali po dolgem in

Človeka nikar!

Vrabec Anarhist, 24. junij ― V delávnico sem tvojo zrl,ki bitij si rodil brez broja!Skrivnostno snuje roka tvoja:nikjer je stalne ni stvari,a prah noben se ne zgubi.V delavnico sem tvojo zrl,in videl vedno sem vrtenje,prelivajoče...
(Ne)uničljiva Dorianova podoba

(Ne)uničljiva Dorianova podoba

Airbeletrina, 24. junij ― Med najpomembnejšimi zbirkami prevodne književnosti, ki bolj ali manj uspešno prestajajo preizkus časa, okolja ter različna medkulturna branja in s katerimi sta Mladinska knjiga oziroma Cankarjeva založba slovenskim bralcem prinašali prevode t. i. večnih klasikov in domače sodobnike, je treba najprej navesti davno Knjižnico Kondor, eno najstarejših zbirk izbranih del iz domače in svetovne književnosti pri nas. Sledile so ji zbirke Sto romanov, Nobelovci, XX. stoletje, Moderni klasiki, Veliki večni romani in nedavno vznikli Živi klasiki. Ob tem je treba navesti tudi zbirko Sinji galeb, najstarejšo zbirko za mladino pri nas, ki jo je MK začela izdajati sedem let po svojem nastanku leta 1945 in ki s 352 izdanimi naslovi še vedno oplaja branju naklonjeno mladino. Seveda ne gre spregledati knjižnih zbirk drugih založb, ki so prav tako prinašale ali prinašajo najboljšo bero iz svetovne in domače knjižne produkcije; od Delovih Vrhuncev stoletja do Beletrininih sodobnih edicij Klasična Beletrina in Zvezdna Beletrina ter najbrž še kakšne. Četudi se večina od njih ponaša s tehtnimi spremnimi besedili ustreznih strokovnjakov, zbirka Sto romanov slovi po najobsežnejših, najizčrpnejših in v široko duhovnozgodovinsko podlago umeščenih spremnih besedilih priznanih slovenskih literarnih zgodovinarjev. Dragocenost, ki jo bo težko ponovila katerakoli zbirka, ki utegne izhajati, kar je v skladu z enim od najbanalnejših in žal najbrž tudi resničnih razlogov, da sodobni (mladi) bralci obsežnih spremnih besedil ne berejo več. Enačaj med življenjem in »umetniškim razpoloženjem« oziroma biti gledalec svojega lastnega življenja in na ta način uiti ponavljajoči se enoličnosti vsakdana je moto, ki je imel za oba (Doriana Graya in Oscarja Wilda) omejen rok trajanja in jima po njegovem poteku namenil krut padec v pogubo. V prvem letniku Živih klasikov ponovno prihaja med bralce tudi edini roman in najpomembnejše ter najbolj razširjeno literarno delo irskega pisatelja, dramatika
še novic