Airbeletrina, 6. oktober ― »No, sine moj, pa je uspelo, kakor sva rekla, da morda bo!« sem radostno zaukal z Beneškega filmskega festivala. Sva že pred več leti skovala načrt, kako pritegniti pri nas doma jako priljubljenega igralca, če ga kdaj kje po srečnem naključju morebiti srečamo. In je uspelo, je! Christoph Waltz na letošnjem Beneškem filmskem festivalu (Fotografija: Andraž Gombač) Christoph Waltz se nam je predstavil in nas takoj osvojil v filmu Inglourious Basterds (Neslavne barabe, 2009). Ne štejemo več, kolikokrat smo si že ogledali alternativni konec druge svetovne vojne z uspešnim atentatom na vrh nacistične Nemčije s Hitlerjem vred, kakor si ga je zamislil genialni Quentin Tarantino. Waltz blesti kot Hans Landa, esesovski polkovnik, lovec na Jude. Je obenem krvnik in kavalir, strašen in uglajen, strumen in skorajda smešen, grotesken, žmohten, eden najbolj izpiljenih likov v svetovni filmografiji. Tarantino je dejal, da je vsekakor eden najboljših, kar jih je napisal – pa jih ni ustvaril malo, nasprotno! Je pa že skoraj obupal, ko je iskal pravšnjega igralca za to vlogo, kajti Hans Landa se izkaže tudi z obvladovanjem več jezikov: gladko govori nemško, francosko, angleško, italijansko … Kje najti igralca, ki bo prepričljiv v esesovski uniformi, obenem pa se v naštetih jezikih ne bo spotikal?! Pa se je nekdo spomnil nekega avstrijskega igralca; leta 1956 se je rodil na Dunaju, tam študiral igro in sprva tudi operno petje, nastopal po evropskih gledališčih, začel nizati televizijske vloge, a se mu dotlej še ni uspelo prebiti v prvo ligo. In evo ga, zdaj vstopi v Tarantinov film in nas na kavč prilepi že v dolgem prvem poglavju Neslavnih barab – kako se nasmiha, medtem ko elegantno in zvito zaslišuje in privija francoskega kmeta, kako izpije kozarec mleka, kako si prižge ogromno pipo … pa kako pozneje naroči jabolčni zavitek, kajpada s smetano, medtem ko se ježi koža dekletu za mizo ob njem – in nam pred zaslonom. Esesovski polkovnik Hans Landa v Nes

Airbeletrina, 3. oktober ― Uredništvo spletnega portala AirBeletrina tudi letos, štirinajstič zapovrstjo, razpisuje natečaj za najboljšo kratko zgodbo. Rok za oddajo prispevkov je 3. november 2025 do polnoči. Žirija bo izbrala štiri finaliste. Glavna nagrada znaša 300 evrov. Na AirBeletrini objavljene in honorirane bodo tudi ostale tri izbrane kratke zgodbe. Njihove naslove bomo razglasili na ta veseli dan kulture, v sredo, 3. decembra, ob 18. uri, na svečanem večeru v Pritličju na Mestnem trgu v Ljubljani, kjer bomo prisluhnili tako poročilu žirije kakor tudi pogovoru z nagrajenkami, nagrajenci, ki bodo prejeli tudi lepo knjižno darilo. Tudi letos bomo izbrane štiri zgodbe in avtorico ali avtorja nagrajene razglasili na ta veseli dan kulture, v sredo, 3. decembra, ob 18. uri, v Pritličju na Mestnem trgu v Ljubljani. (Fotografija: Tara Caruso Bizjak) Vsak avtor sme sodelovati s samo eno zgodbo, ki naj bo izvirna in še neobjavljena. Zgodbe naj bodo v slovenščini, natipkane v pisavi Arial, z velikostjo pisave 12, razmikom 1,5 in obojestransko poravnavo. Dolžina zgodb naj ne presega 11.000 znakov brez presledkov. Besedila, ki ne bodo zadostila naštetim kriterijem, bodo izločena. Sprejemamo samo zgodbe v elektronski obliki. Zgodbo oddajte preko spletnega naslova https://beletrina.si/najboljsa-kratka-zgodba-2025/, kjer boste v okenca vpisali svoje osebne in kontaktne podatke: ime, priimek, poštni naslov, telefon, elektronski naslov ter psevdonim, pod katerim bomo prispevke posredovali žiriji. O zmagovalcu bo odločala tričlanska žirija, ki jo sestavljajo pisateljica in profesorica slovenščine dr. Vilma Purič, knjižna urednica na Beletrini Mateja Arnež ter literarni kritik in novinar Gašper Stražišar. Žirija si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli. Prejete kratke zgodbe bodo brali in ocenjevali (z leve) Mateja Arnež, Vilma Purič in Gašper Stražišar. (Fotografija: Tara Caruso Bizjak) Dogodek je del programa Bralna kultura, ki ga sofinancira Javna agencija