Nagrada SEP za mlade avtorje – razpis za prijave

Vilenica, 8. junij ― Nagrada SEP za mlade avtorje 2026 – razpis za prijave   Razpis za prijave 2026 Pregled Nagrado SEP za mlade avtorje podeljujeta Srednjeevropska pobuda (SEP) in Društvo slovenskih pisateljev (DSP) v okviru Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Namen nagrade je spodbuda avtorjem mlajših generacij ter podpora pri razširjanju njihovih literarnih del prek prevodov v druge jezike … Continued
AirBeletrinin podkast: območje lagodja s Tino Lamovšek

AirBeletrinin podkast: območje lagodja s Tino Lamovšek

Airbeletrina, 7. junij ― »To, kar bi mi napisali na dveh straneh, Manca strne v enem stavku,« pravi novinarka in urednica na nacionalnem radiu Tina Lamovšek o esejističnem prvencu zgodovinarke, urednice, založnice Mance G. Renko. Knjiga Živalsko mesto ni le zbirka besedil, temveč precizno zložen miselni direndaj, ki bralca povabi v avtoričin »notranji šunder«, kjer možgani nikoli ne mirujejo, temveč nenehno utripajo in šumijo. Je kot nekakšen kalejdoskop, v katerem se srečujejo visoka kultura in nizke strasti: od Charlesa Dickensa do Taylor Swift, od Jamesa Bonda do Simone de Beauvoir. Tina Lamovšek v pogovoru poudari, da te reference niso le okras, namenjene so temu, da z njimi secira vprašanja družbenega razreda, spola, dela in odnosov. Pisanje Mance G. Renko deluje kot »girl therapy«, pogovor s prijateljico ob kavi, in hkrati globoka zgodovinska in sociološka študija našega vsakdana. Eseji so v knjigi nanizani kot ulice v mestu – nekatere so široke in svetle, druge ozke in temne in vodijo v posameznikova podzemlja. Med njimi sogovornica podkasta izpostavi Or at least a voice. Of a generation. Je portret milenijske generacije, ki ji obe z avtorico pripadata, generacije, ki je v sebi združila željo po bogastvu 80. in kreativnost 90. let ter tako ustvarila pošast, ki zapoveduje, da mora biti vsaka poteza te generacije videti lahkotna, a hkrati finančno uspešna. »Ponoči panksi, zjutraj oglaševalci, za vikend hot mess, med tednom young professionals. Za kakšno ceno, lepo vas prosim, za kakšno ceno? Previsoko,« v odlomku o generacijskih razpetostih zapiše avtorica. Manca G. Renko z zadnjim esejem o travmi spolne zlorabe gotovo spodmakne tla pod nogami. Tina Lamovšek meni, da takšna dramaturška struktura, ki se sklene z osebno izkušnjo, deluje kot učinkovita strategija za vzpostavitev globokega zaupanja, takšnega, ki spominja na dolg večer s prijateljico. »Ko se po dolgem času srečamo, najprej kramljamo o vsakdanjih dogodkih, šele čez čas si upamo odpreti vrata v najtežj

Karta za pekel

Airbeletrina, 6. junij ― Železniška postaja v Zidanem Mostu. Potniki, nabrani iz vseh smeri, čakajo na svoj vlak. Pristna domačnost. Res ne vem, kako naj drugače poimenujem vzdušje, ki se je ustvarilo med čakanjem potniškega vlaka v smeri Maribora. Od nekod švigne mimo nas rahlo prestrašena Kitajka, ki očitno nekoga išče; že v naslednjem hipu se iz gneče zasliši: »Kitajca išče.« Logično, hočem dodati, a sem raje tiho. Navsezadnje nisem del ekipe. »Že tretjič je obkrožila,« poroča upokojenka na sosednji klopci in vsi se začnejo obračati za turistko, ki je, kot kaže, izgubila svojo skupino. »Ga bo že našla, saj jih je veliko,« se spet oglasi najbolj glasen. Nimam kaj dodati. Malce pristne politične nekorektnosti ne škodi, takole med čakanjem na vlak. Manjšina ima ja pravico pošaliti se na račun številčnejših. Vidim, da so v formi, za razliko od mene, ki grem s polnim nahrbtnikom Priročnikov za neuspešne na predstavitev knjige v Slovensko Bistrico. Res lepa prtljaga, ni kaj. Neuspeh zagotovljen. Kako me je razveselila reakcija mojega naslednika v vodmatskem stanovanju, ki sem ga obiskal dan poprej, ko sem mu podaril izvod te knjige. »Đe baš mene nađe,« je vzkliknil, preden je bruhnil v smeh, skupaj z njim pa tudi vsi ostali, saj smo takoj vedeli, kaj je hotel s tem povedati. Očitno se nima za neuspešnega, zato ga je to darilo presenetilo in kar malce prestrašilo. Tako je s to knjigo, ki upravičuje svoj sloves. Uspešni ljudje si res ne želijo brati Priročnika za neuspešne. Železniška postaja v Zidanem Mostu. Potniki, nabrani iz vseh smeri, čakajo na svoj vlak. Pristna domačnost. Res ne vem, kako naj drugače poimenujem vzdušje, ki se je ustvarilo med čakanjem potniškega vlaka v smeri Maribora. Naslednji šok je sledil na križišču Trubarjeve in Miklošičeve, kjer me je nagovorila prijazna gospa, oblečena v majico z logom Ekonomske fakultete. »Vas lahko povabim na predstavitev vaše knjige na našo fakulteto?« Seveda lahko. Velja, se zmenimo. »Tudi za honorar,«

Dejan Koban: Nenadejano, 9. 6. ob 18:00 v Josipini knjigarni DSP

Društvo slovenskih pisateljev, 5. junij ― družine so porozne družbene celice dramaturgija nestrpnosti poskušamo biti uporni treniramo visenje na tramovih skoraj bi lahko bili netopirji srčkani minglamo sklopi besed komunicirajo med seboj se razvrščajo v brigade bi se želeli odzvati na vojno stanje? (Dejan Koban) Spoštovani, gostovanje založbe KUD AAC Zrakogled nadaljujemo s predstavitvijo nove pesniške zbirke Dejana Kobana Nenadejano (KUD AAC Zrakogled, 2026). Dobimo se v torek, 9. 6., ob 18.00 v Josipinini knjigarni DSP na Tomšičevi 12. Z avtorjem zbirke in s piscem spremne besede Iztokom Osojnikom se bo pogovarjal urednik Gašper Malej. Vljudno vabljeni!

Otroška perspektiva kot feministični pogled

Airbeletrina, 5. junij ― Ženski pogled je eden ključnih elementov v opusu francoske režiserke in scenaristke Céline Sciamma. Najbolj ekspliciten in jasno izpostavljen je verjetno v intimni zgodovinski romanci Portret mladenke v ognju (Portrait de la jeune fille en feu, 2019) – vizualno prek tega, kam in kako je usmerjena kamera, narativno pa prek tega, da režiserka preoblikuje žanr zgodovinske drame, zasidran v svetu moških, in daje osrednje mesto ženskam, polnokrvnim in avtonomnim osebnostim. A tudi v njenih drugih filmih, že od celovečernega prvenca, lirične pripovedi o treh najstnicah in njihovih prvih ljubeznih Vodne lilije (Naissance des pieuvres, 2007), ženski pogled stopa v ospredje. Ta nima enoznačne oziroma zacementirane definicije – vzpostavlja se kot kontrast moškemu pogledu, pojmu, ki ga je prva uporabila Laura Mulvey* in je nato postal eden ključnih pojmov za feministično filmsko kritiko in teorijo. Ženski pogled razumemo v širokem smislu in ne dobesedno, saj nosilke_ci takšne vrste pogleda niso nujno le ženske, ampak tudi različne kvir in LGBTQI+ osebe. Tako ga lahko bolje opišemo kot feministični pogled, ki nasprotuje patriarhalnemu kulturnemu kodu in izhaja iz solidarnosti, sprejemanja in enakopravnosti. Je način gledanja, ki posameznika_co opazuje brez objektifikacije, temveč s sprejemanjem, empatijo in spoštovanjem, obenem pa z enakim razumevanjem prikazuje tudi subjekt gledanja. Ženski pogled je eden ključnih elementov v opusu francoske režiserke in scenaristke Céline Sciamma. V tem kontekstu ima posebno mesto tudi otroški pogled oziroma perspektiva – to že v principu lahko razumemo kot feministično, saj daje glas in omogoča pogled subjektom, ki se jih v patriarhalnem družbenem redu sicer dojema kot »manjvredne«. V knjigi Feminizem je za vsakogar v poglavju o feminističnem starševstvu bell hooks zapiše: »V hierarhijah belskega supremacističnega kapitalističnega patriarhata se ne dopušča le moška prevlada nad ženskami, temveč tudi nadvlada od
še novic