Novice

literatura

SLADKO SPANJE

SLADKO SPANJE

Knjižnica Slovenska Bistrica, 22. oktober 2024 ― Spijo vse živalske vrste, predvsem veliko ljudi pa ima s spanjem težave. Ali težko zaspijo ali pa se zbudijo sredi noči in zaman poskušajo zaspati nazaj. Kako si lahko pri tem pomagajo, je na zanimiv način predstavila Janja Mišič, uni. dipl. psih. V ponedeljek, 21. oktobra, so lahko obiskovalci v čitalnici Knjižnice  Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica prisluhnili njenemu predavanju z naslovom Sladko spanje: o spanju in higieni spanja. Po uvodni predstavitvi vseh faz spanja so lahko škrjančki in sove (jutranji ali večerni tipi) spoznali kar nekaj uporabnih nasvetov, kako ravnati, ko se neuspešno premetavajo po postelji in si želijo le eno – zaspati. Za dober spanec je dobro poskrbeti že čez dan, najbolj blagodejno je izpostavljanje svetlobi vzhajajočega sonca in uživanje na soncu vsaj 30 minut na dan. Vsaj šest ur pred spanjem ni priporočljivo piti kave ali uživati alkohola, izogibamo se dejavnostim, ki zahtevajo preveč aktivnosti. Spat se ne odpravimo presiti ali preveč lačni. Predvsem pa poskrbimo za rutino in higieno spanja. Idealna temperatura spalnice je med 18 in 22 stopinjami, naj bo prezračena, temna, tiha, lahko si privoščimo beli šum, v prostor ne sodijo elektronske naprave. Spat se odpravimo vsak večer ob isti uri in ob isti uri zjutraj vstajajmo. Če po dvajsetih minutah ne zaspimo, vstanimo in v prostoru s šibko svetlobo opravljajmo kakšno mirno dejavnost – branje (pa ne krvavih kriminalk!), poslušanje pomirjujoče glasbe, ležanje na kavču, meditacija, pletenje, pobarvanke za odrasle … Morda nas bo umirilo, če bomo pospravili kak predal, do konca počistili kuhinjo. Čez dan si zapisujmo, kaj nas obremenjuje, zraven si zapišimo rešitve problemov. Tako bomo prelisičili možgane in zvečer ne bodo v nedogled premlevali težav. Če česa ne moremo urediti ali spremeniti, zadevo sprejmimo. Resen življenjski problem pa je alarm našemu telesu, da se moramo težave resno lotiti. Če vse našteto vendarle ne zaleže, lahko še vedno obiščemo zdravnika, psihologa, nevrolo
ZAKLJUČNA PRIREDITEV BRALNO SPODBUJEVALNEGA PROJEKTA POLETAVCI

ZAKLJUČNA PRIREDITEV BRALNO SPODBUJEVALNEGA PROJEKTA POLETAVCI

Knjižnica Slovenska Bistrica, 22. oktober 2024 ― Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se je med letošnjimi počitnicami že četrto leto zapored pridružila BRALNEMU PROJEKTU POLETAVCI – POLETNI BRALCI, katerega nosilka je Mestna knjižnica Ljubljana. Koordinatorka projekta je Darja Kolar. Projekt Poletavci je bil tudi tokrat zelo dobro sprejet med mladimi bralci od šestega do dvanajstega leta starosti, prav tako pa tudi med njihovimi starši. Med počitnicami so izbrali 30 dni in brali 30 minut na dan. Prebrano so zapisovali v bralni seznam, starši pa so s podpisom potrdili, da so njihovi otroci res brali. Projekt Poletavci je v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in vseh njenih krajevnih knjižnicah zaključilo neverjetnih, rekordnih 300 mladih bralcev. V letošnjem poletju se je knjižnica drugič pridružila tudi projektu NajPoletavci.  Vsi, ki so šteli vsaj trinajst in ne več kot šestnajst ter so prebrali vsaj tri knjige in o njihovi vsebini tudi kaj zapisali, so postali najboljši poletni bralci. V projektu NajPoletavci smo prejeli kar 38 pravilno izpolnjenih bralnih seznamov. Prav vsi so se razveselili bralne spodbude, ki so jo vzeli zelo resno in odgovorno. Projekt poteka vsako leto od 10. junija do 10. septembra. Namen projekta je spodbujati branje in obiskovanje knjižnice tudi v času počitnic. Otroci lahko berejo karkoli (knjige, revije, časopise …). Pomembno je, da otrok vztraja pri branju tako dolgo, da ga zgodba posrka vase in mu postane zanimiva. Ob tem pa mu bogati znanje, bralne navade in govor ter širi besedni zaklad in njegovo širino obzorja. Ključnega pomena je, da otroci s pomočjo branja v projektu sami pridejo do spoznanja, da so v veščini branja napredovali in jim je le-to postalo rutina in dobra navada za vse dni v letu. Za zaključek projekta je knjižnica vsem sodelujočim podarila film Divja robotka, posnet po istoimenski svetovni knjižni uspešnici avtorja Petra Browna. Vsi sodelujoči poletni bralci so pred zaključno prireditvijo prejeli tudi priznanje in majico, ki je bila hkrati
Izrael. Palestina. Neskončno ponavljanje nasilja.

Izrael. Palestina. Neskončno ponavljanje nasilja.

Airbeletrina, 22. oktober 2024 ― Redko se zgodi, da roman zareže tako globoko. Zaradi tega je še pomembneje, da pravkar poslovenjeni roman in avtorico predstavimo širši javnosti, saj je bila nepravično prikrajšana za nastop na lanskem frankfurtskem knjižnem sejmu. Adania Shibli, rojena leta 1974 v Palestini, danes živi v Berlinu. Govori več jezikov, a piše izključno v arabščini. V več intervjujih je dejala, da ji materni jezik predstavlja prostor najintimnejše svobode, paradoksalno pa ji ta svoboda omogoča, da pokaže grozo in pritisk življenja pod okupacijo. *** O tem je treba pisati. Pa čeprav se sprašujem o smislu še ene literarne kritike. O ponovnem poskusu umestitve literarnega dela v prostor in čas. In to zdaj, ko se zdi, da smo preposlušali vse podkaste, šli na vse politične pogovore, prebrali vse članke, vse informacije so nam dostopne, vsi vse vemo. Literarna kritika pa je le primerjava, le analiza, interpretacija in/ali vrednotenje literarnega dela. Kolegica Iva Ramuš Cvetkovič je nedavno odlično zapisala v članku Razprava o naravi zla in genocidu kot njegovem ultimativnem izrazu: »’Zgodovina nas uči, da se iz nje ne naučimo ničesar’ – ta, nekoliko parafrazirana Heglova misel je v svoji paradoksalni naravi čudno smiselna. V svojem temeljnem bistvu namreč opozarja na to, da se temačni izbruhi zla, ki jih človeštvo v zgodovinski retrospektivi opredeli kot ‘napake’ ali ‘ekscese’ in zapriseže, da se nikdar ne bodo več ponovili, prav ciklično ponavljajo. Vendar pa se tu misel ne konča. Vsebuje namreč tudi prvi del, trditev, da zgodovina kljub temu človeštvu ponuja možnost učenja. Uporabljena nedovršna oblika glagola ‘učiti’ opozarja, da zgodovina neprestano uči. To, ali se bomo na koncu iz tega kaj naučili in glagol spremenili v dovršno obliko, pa je odvisno od nas.« (Objavljeno v zborniku Odklonsko, nepravo in zlo(činsko) v krizi neoliberalnega kapitalizma in zahodnega imperializma: razprave ob sedemdesetletnici Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 2024.) Pri
Gregor Strniša: Space – predstavitev v Londonu

Gregor Strniša: Space – predstavitev v Londonu

Društvo slovenskih pisateljev, 21. oktober 2024 ― 17. 10. je v Barbican’s Library v Londonu odmevala angleška beseda Gregorja Strniše. Njegovo avtorsko antologijo Space (Vesolje) sta predstavila prevajalka Nada Grošelj in urednik izdaje Matej Krajnc, ki je tudi uglasbil izbrane prevode. Hvala vsem, ki ste pomagali pri realizaciji londonske predstavitve (Susan Curtis, Barbican’s Library in Veleposlaništvo Republike Slovenije – Špela Vrbnjak). Zbirko […]

Tereza Vuk – odlomek iz nedokončanega romana

Airbeletrina, 21. oktober 2024 ― V rubriki Okus po knjigi na multimedijski platformi Beletrina Digital je predpremierno že na voljo več odlomkov literarnih del, ki bodo kmalu izšla pri založbi Beletrina. Tokrat z bralkami in bralci tudi na AirBeletrini delimo okus po prihajajočem romanu Tereze Vuk (1976–2024), ki bo, četudi ga pisateljici pred veliko prezgodnjo smrtjo ni uspelo dokončati, naslednje leto izšel tako v tiskani kakor tudi e-knjigi. *** Julij 2022  Mečkala sem bankovec v roki in zapirala trhla vrata v wc-ju. Ko sem se primajala iz stranišča, sem rekla vsem: »Pa kje ste, banda?« Probala sem vrnit nazaj eni ženski denar in bla zraven še pametna: »Jutr ti vrnem pa še 10 evrov. Vem, skadila sem ti 10 evrov. Jaz sem mislila, da so rizle, majke mi.« Upala sem, da ne padem po betonu po tleh, in šla do svoje mize. Ko je prišel natakar in sem brisala svoj švic z mize, je zafilozofiral: »Tereza, kri ti teče.« Pogledala sem ga hladno: »Ma dobr je, prines mrzlo pivo. Pa nimam menstre.« »Ma kakšna menstra, iz nosa ti teče!« Celoten prispevek preberite na Beletrina Digital The post Tereza Vuk – odlomek iz nedokončanega romana appeared first on AirBeletrina.
še novic