V LUD-i knjigarni sta se oglasila Wallace in Ezra

V LUD-i knjigarni sta se oglasila Wallace in Ezra

Airbeletrina, 17. februar ― Nedavni večer smo v LUD-i knjigarni na Trubarjevi ulici v Ljubljani preživeli ob modernistični poeziji dveh ameriških pesnikov – oglasila sta se Wallace Stevens (1879–1955) in Ezra Pound (1885 –1972). Dobesedno, saj sta nam svoje pesmi recitirala osebno, z gramofonskih plošč iz osebne zbirke pesnika Gregorja Podlogarja, ki s pesniškim kolegom Primožem Čučnikom prireja niz literarnih večerov in branj Poezija na podlago, katere podserija je Pesniki s plošč. Pri Slovenski matici je lani izšla knjiga Pizanski Cantos, nov prevod Poundovih spevov oziroma, kakor jim je sam pravil, cantos; prepesnil jih je Miklavž Komelj, tudi eden od treh govorcev na večeru. V središču je vsekakor poslušanje samih avtorjev, kako interpretirajo svoje pesmi v izvirnem jeziku, ob tem pa takoj še branje prevajalca ter njegove opombe in razlage, predvsem pa interpretacija poezije in njena umestitev v širši in ožji kontekst. Stevensovo poezijo je komentiral in bral Primož Čučnik, ki je s pesnico Ano Pepelnik leta 2021 pri LUD Šerpa izdal izbor prepesnitev Običajen večer v New Havnu. Skozi labirinte moderne poezije in njeno zvenenje s plošč so zbrane vodili pesniški kolegi (z leve) Gregor Podlogar, Primož Čučnik in Miklavž Komelj. (Fotografija: Ajda Klepej) Zanimivo, oba pesnika je že prej prevajal Veno Taufer (1933–2023), gre za pomembnejša prevoda ameriške poezije. Ana Pepelnik, ki je prevedla Stevensove pesmi, in Čučnik, ki je prevedel dva njegova eseja, sta se odločila za izbor daljših pesnitev, medtem ko je Taufer prevajal predvsem krajše pesmi, ki jih je Stevens pisal v zgodnejšem obdobju svojega ustvarjanja. V slovenščini smo imeli od poezije Ezre Pounda doslej samo Tauferjev izbor, izdan v knjigah Pound (Mladinska knjiga, 1973) in Pesmi (zbirka Lirika, Mladinska knjiga 1973), obe pa je prevajalec dopolnil tudi z izčrpno spremno besedo. Miklavž Komelj je prevedel del mogočne pesnitve The Cantos, ki jo je Pound pisal med letoma 1915 in 1962. Sestavljena je iz 109 kanon

»Skoraj smo nehali upati«

Airbeletrina, 14. februar ― Iz osredotočenosti na (zlasti partnersko) ljubezen v pesniškem prvencu Nizki toni (Goga, 2005) preko kritike province in soočanja z boleznijo bližnjega v drugi pesniški zbirki Gospod, nekaj imamo za vas (Beletrina, Študentska založba, 2009) raziskuje Vznožje (Literarno društvo IA, 2024), tretja pesniška knjiga Stanke Hrastelj (1975), upanje kot eno osnovnejših človeških občutij. Skladno s tem so pesmi izpisane v prvi osebi ednine ali izjemoma množine, kar poudari zlasti izkustveno plat: »in končno – čas je bil – dolgo smo čakali mislili smo, da se ne bo zgodilo skoraj smo nehali upati potem pa od nekod iz temnih kotov sob izza vogalov brez cestne razsvetljave ta šuš ta vetrc ta usta v nasmeh« Na pet sklopov členjena zbirka se v izhodišču opira na svetopisemsko izročilo, natančneje na Jezusova čudodelstva, ki skozi razvoj zbirke omogočajo preizpraševanje upanja na meji med stvarnostjo in metafiziko. Odnos med njima je posebej spretno ilustriran z vpeljavo Ruperta, ki v vlogi odrešenika stopa v stik z lirsko subjektko oziroma, bolje rečeno, ona z njim. Poosebitev iz Ruperta ali drugih poimenovanih oseb ne napravi polnokrvnih subjektov s kako osebno suverenostjo – v zbirki nastopajo zlasti kot prispodobe. Ob vpeljavi odrešenika pa pride do izraza razdvojenost lirske subjektke med njeno živeto stvarnostjo in religioznostjo, ki nista nujno medsebojno izključujoči se, vsekakor pa trkata druga v drugo, se mestoma izpodrivata, spet drugje pa se dopolnjujeta. Posebna odlika zbirke je tako prikaz kompleksnega doživljanja sveta (tudi) skozi metafore, ki jim priznava posebno mesto: »ne bojim se, kadar potujem z metaforo / skozi njena okna je svet drugačen.« Ob vpeljavi odrešenika pa pride do izraza razdvojenost lirske subjektke med njeno živeto stvarnostjo in religioznostjo. Prav te opravljajo posebno vlogo pri plastenju in razgaljanju različnih razpoloženjskih leg v zbirki. Vznožje pripovedniškosti navkljub za razliko od nekaterih sodobnih poetik našega pro
še novic