Novice

literatura

Pesmi

Vrabec Anarhist, 19. marec ― Potepuh Popotnik prašen,od dolge poti utrujen,razcapan in praznega želodca.Na tujem pragubrez poguma trkam,bo kdo odprl? Nekateri so prijaznidrugi ne,le nekoliko si oddahnem,vdihnem in naprej prosjačim.K srečnim ljudem želim.Trdnost zapahnjenih vrat,povem...
LITERARNI VEČER Z ANO KAMENIK

LITERARNI VEČER Z ANO KAMENIK

Knjižnica Slovenska Bistrica, 19. marec ― BESEDA IMA MOČ – NE MOREMO JE VZETI NAZAJ V ponedeljek, 17. 3. 2025, je v prostorih knjižnice Slovenska Bistrica potekal literarni večer, na katerem je Ana Kamenik predstavila svojo knjigo Ravnateljeva hči. Dogodek je povezovala direktorica Knjižnice Josipa Vošnjaka Patricija Breznikar. Ana je v času svojega okrevanja po očetovi smrti začutila, da lahko iz te zgodbe nastane nekaj velikega, zato se je odločila, da bo napisala knjigo. Knjiga je nastala z namenom, da pomaga ljudem, ki se znajdejo v stiski, in predvsem prepreči, da bi se še kdaj kje pojavila kakšna 'ravnateljeva hči'. Avtorica nas opozarja, naj premislimo, preden izrečemo, kar si mislimo, saj nikoli ne vemo, kako lahko nekoga s tem prizadenemo in mogoče bodo ravno naše besede tista kapljica čez rob. In kot je direktorica zaključila s sklepno mislijo: »Besede imajo moč – lahko zdravijo, lahko pa tudi ranijo. Mediji imajo veliko odgovornost, naj zgolj informirajo, in ne sodijo. Vsi mi kot družba pa imamo izbiro – ali poslušamo s sočutjem ali hitro obsojamo brez poznavanja celotne zgodbe.« Tadeja Skrbinek
Josip Osti (1945–2021), 80-krat vse najboljše, »dušo moja«!

Josip Osti (1945–2021), 80-krat vse najboljše, »dušo moja«!

Airbeletrina, 19. marec ― Danes, 19. marca, bi jih okroglih osemdeset praznoval Josip Osti (1945–2021). »Káko si, dušo moja?« je zmeraj vprašal Pepi – tako so naslovili spominsko prireditev, ki bo jutri ob 19.30 v Pisateljski hiši v Ljubljani spet povezala njegove prijateljice in prijatelje, bralke in bralce, sopotnice in sopotnike. Kakor nas je povezoval on. S širokom nasmehom. S toplo besedo. Z izbrušenimi stihi. In nas še zmeraj, soglašajo in soglašamo mnogi. Tudi in zlasti dr. Boris A. Novak, dr. Vesna Mikolič in Marko Kravos. Josip Osti (1945–2021) doma v Tomaju leta 2012 (Fotografija: Andraž Gombač) Boris A. Novak: Moj brat po izbiri Josip Osti           Josip Osti je bosanski in slovenski pesnik mednarodnega formata in univerzalnega dometa, saj njegova sveža, ozemljena in simbolno nabita poezija čustveno nagovarja sleherno bralko in bralca v temeljni človečnosti, v usodni ranljivosti ter odprtosti lepoti in grozi, ljubezni in smrti. Osti, rojen v Sarajevu, je eden izmed osrednjih pesnikov prelomne generacije, ki je na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja s svežimi postopki in družbeno kritiko modernizirala pesniški jezik v Bosni in Hercegovini. Za prvo obdobje Ostijevega pesništva sta značilna magnetični ritem, naslonjen na ritem bosanskega ljudskega izročila, in prefinjen način prepletanja pripovednega toka z močnimi lirskimi detajli, kjer metaforična zgoščenost dvigne pesniška besedila v večplastno sporočilnost. Izstopajo tudi lepe ljubezenske pesmi, posvečene prvi ženi Duški Perišić. Že naslovi njegovih prvih zbirk nakazujejo to prepletanje mitskega, liričnega in družbenokritičnega: Tat sanj – Snokradica (1971), Salto mortale (1974), Tetovirani violinist – Tetovirani violinista (1976), Strela z jasnega – Grom iz vedra neba (1978), Umirajo tudi kače, ki so nas pikale – Umiru i zmije koje su nas ujedale (1985) ter Pastir kač – Zmijski pastir (1989). Značilno je sklepno sporočilo antologijskega Morišča: verjemite meni je lahko z večnim smehljaj
»Jaz sem nekaj drugega. Sem hibrid.«

»Jaz sem nekaj drugega. Sem hibrid.«

Airbeletrina, 17. marec ― Eden osrednjih gostov letošnjega festivala Literature sveta – Fabula, ki poteka od leta 2003, je italijanski pisatelj pakistanskih korenin Saif ur Rehman Raja (1994). Je avtor v fokusu programa Fabula Hub, ki z organizacijo literarnih dogodkov in mreženjem pomaga mladim, perspektivnim avtorjem na poti k širši prepoznavnosti. V sklopu desetdnevnega bivanja v rezidenci Kulturne soseske v Celju se je v minulih dneh predstavil na več prizoriščih; po nastopu na literarnem večeru v Slovenskem ljudskem gledališču Celje je tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani govoril o svojem odmevnem romanesknem prvencu Hidžra in pri tem segal v širša geografska, družbena in politična trenja, ki imajo pomembno vlogo pri njegovem delu. Saif ur Rehman Raja, doktorski študent na Univerzi v Sieni, se posveča raziskovalnim projektom o pakistanskih družinah v Italiji. Njegovo literarno in akademsko raziskovanje segata na področja migracij oziroma problematike družbenih izključitev, marginaliziranih identitet, multikulturalizma in kritične teorije rase. Roman je začel pisati leta 2020, v izvirniku je izšel lani. Gre za izrazito osebnoizpovedno delo v pakistanskem Ravalpindiju rojenega pisatelja, ki se je pri enajstih letih preselil v severnoitalijansko mesto Belluno, kjer je že dve leti živela njegova najožja družina. Kasneje je v Bologni doštudiral pedagogiko. Navedeni kraji so tudi osrednja prizorišča otroštva in zgodnje mladosti prvoosebnega pripovedovalca romana, ki ob zvestem sledenju avtorjevim neredkim bolečim, pa tudi lepim izkušnjam, ohranja celo njegova ime in priimek. Saif ur Rehman Raja, doktorski študent na Univerzi v Sieni, se posveča raziskovalnim projektom o pakistanskih družinah v Italiji. Njegovo literarno in akademsko raziskovanje segata na področja migracij oziroma problematike družbenih izključitev, marginaliziranih identitet, multikulturalizma in kritične teorije rase. Ob tem kot pedagog veliko časa namenja otrokom in mladostnikom, ki imajo, kot je povedal na
še novic