Airbeletrina, 14. april ― Obmolknil je mogočen literarni glas: pri 89 letih se je poslovil perujski pisatelj Mario Vargas Llosa (1936–2025). Leta 2010 je za svojo »kartografijo struktur moči in izostrene podobe odpora, upora in poraza posameznika« prejel Nobelovo nagrado za književnost. *** Jorge Mario Pedro Vargas Llosa, 28. marca 1936 rojen v Arequipi v Peruju, je zaslovel z romanesknim prvencem Mesto in ščeneta (La ciudad y los perros, 1961), enim najodličnejših del južnoameriške literature, v katerem je opisal lastne izkušnje šolanja na vojaški gimnaziji v Limi, s katerim je modernizmu odprl vrata v domači književnosti … in ki smo ga leta 1968 pri Mladinski knjigi dobili tudi Slovenci, prevedel ga je Niko Košir. Zatem so v slovenščini zazveneli še drugi mojstrovi romani: Zelena hiša, Pantaleon in tolažnice, Pogovor v Katedrali, Kdo je ubil Palomina Molera?, Hvalnica mačehi, Pripovedovalec: kenkicatacirir, Vragolije porednega dekleta, Zapiski don Rigoberta, Keltove sanje, Prikriti junak … In letos bo pri Beletrini v prevodu Ferdinanda Miklavca izšla še Zabava pri Kozlu (La fiesta del Chivo, 2000) slikovita in bogata pripoved o burnem zgodovinskem dogajanju. Je »roman z diktatorjem« in obenem »roman o diktatorju«. Teče skozi poglavja, v katerih so v ospredju različni protagonisti in dogodki. V nekaterih je diktator s svojo osebnostjo in hotenji ter dejanji osrednji lik, v drugih pa ostaja v ozadju kot težka senca, ki lebdi nad vsem življenjem dežele. V dinamičnem kalejdoskopskem mozaiku vse dogajanje temelji na usodah resničnih ljudi. »Priporočam tako ljubiteljem napetih romanov kot tudi tistim, ki hrepenijo po novi slogovni poslastici.« »Že dolgo me ni noben roman tako pozitivno presenetil kakor v Dominikansko republiko postavljena Zabava pri Kozlu, ki se dogaja v času brutalne vladavine Rafaela Trujilla,« pravi urednica knjige Mateja Arnež. »Avtor v tem napetem zgodovinsko-političnem romanu mojstrsko prepleta resnične dogodke in fikcijo, prek treh zgodbenih niti

Airbeletrina, 11. april ― Najbrž večina obožuje albume z največjimi uspešnicami. Na njih so vse pesmi, ki so ti tako zelo všeč in ki si jih vedno izbirčno odbiral z vsakega od albumov. No, tako je bilo seveda takrat, ko ti pretočne storitve še niso omogočale, da lahko kadarkoli poslušaš prav tisto pesem, ki si jo želiš slišati. Umetnost snemanja kaset s kombinacijo natanko tistih pesmi, ki jih izbereš sam, da sploh ne govorimo o potrpežljivosti, ki jo človek potrebuje, da posluša celoten album, na katerem mu je všeč samo nekaj pesmi, se je popolnoma izgubila. Albumi z največjimi uspešnicami so kot prvi naznanili skorajšnji konec potrpežljivosti. Kar naenkrat si lahko na enem samem CD-ju (ne vem, ali si na tem mestu sploh upam omeniti kasete?) poslušal najbolj priljubljene pesmi, med katerim ni bilo niti ene takšne, ki bi jo želel preskočiti. In prav to me pripelje do rimskega zgodovinarja Livija. Z njim sem bil sicer tudi že prej bežno seznanjen, vedel sem, denimo, da je napisal Zgodovino Rima, zagotovo pa je nikoli nisem prebral in bi lahko samo ugibal, o čem je govorila njegova knjiga. Nekatere zgodbe sem sicer poznal v skladu z načelom osmoze, saj sem videl slike prizorov, o katerih so govorile, ali pa sem prebral zgodbe drugih pisateljev, ki so se navezovale na Livijeve zgodbe. Horacij, ki junaško brani most dovolj dolgo, da celotni vojski prepreči zavzetje Rima. Ali pa spor med Romulom, ki je pozneje ustanovil Rim, in njegovim bratom Remom. Ne pozabimo niti na Cincinata, ki je zapustil svojo kmetijo, rešil Rim in postal vojni junak, nato pa se kot pridni deček vrnil na kmetijo, namesto da bi užival v svoji na novo pridobljeni diktatorski oblasti. Nisem pa vedel, kje so bile te zgodbe zapisane prvič. Jih je zapisal Plinij? Ne, njega je bolj zanimalo naravoslovje, kajne? Albumi z največjimi uspešnicami so kot prvi naznanili skorajšnji konec potrpežljivosti. Izkazalo se je, da je večino teh zgodovinskih anekdot, ki nas, ko jih preberemo, navdajo s tako zadovoljujočim občut

Knjižnica Slovenska Bistrica, 10. april ― Majda Temnik: »Sadike bodo kvalitetne, če bodo imele dobro koreninsko grudo.« Tudi ta prvi ponedeljek v aprilu je v čitalnici osrednje knjižnice Slovenska Bistrica potekalo redno vrtnarsko srečanje, ki ga vodita Majda in Katja Temnik iz Zeliščnega vrta in Kmetije Majnika. Tokrat sta uvodoma obiskovalcem predstavili delovanje ter namen Knjižnice semen njeni skrbnici Janja Halužan in Tanja Jakolič. Knjižnica semen predstavlja enega izmed pomembnih načinov ohranjanja biotske pestrosti kulturnih rastlin. Temelji na preprostem, a dragocenem načelu – brezplačni izmenjavi semen. S svojo prisotnostjo v lokalnem okolju prispeva h krepitvi skupnosti, spodbuja deljenje znanja in dobrih praks ter ozavešča o pomenu varovanja in ohranjanja domačih semen. Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica se je projektu, katerega nosilka je Goriška Knjižnica Franceta Bevka, pridružila marca 2024. Pri predstavitvi Knjižnice semen sta skrbnici izpostavili raznovrstne aktivnosti s partnerjema v projektu: Majdo in Katjo Temnik iz Zeliščnega vrta in kmetije Majnika, ki skrbita za širjenje znanja med odraslimi, ter Kim Mezga, ki zastopa Inštitut SeMe, okoljsko ozaveščanje in trajnostni razvoj, s katerima organiziramo poučne Male vrtnarske akademije, namenjene otrokom. Zatem sta Majda in Katja Temnik predavali o vzgoji sadik iz domačih semen in tudi tokrat nanizali ogromno uporabnih informacij. Kakšni izzivi nas čakajo pred začetkom vrtnarske sezone, kako ravnati z izbranimi semeni, na kakšen način jih zaščititi pred različnimi boleznimi pred setvijo, kam jih je najbolje posejati, kakšno zemljo uporabiti, kako in s čim jih zalivati in gnojiti ter nenazadnje, v kakšnem prostoru nam bo uspelo vzgojiti zdrave in najbolj odporne sadike, preden jih bomo presadili na prosto. Srečanja niso le priložnost za pridobivanje novih znanj, temveč tudi prostor za izmenjavo dobrih praks. Udeleženci z veseljem delijo svoje izkušnje in zastavljajo vprašanja, predavateljici pa znata s pomočjo bogatega