Vesel Bloomsday!

Vesel Bloomsday!

Airbeletrina, 16. junij ― Pri Jamesu na Rusem mostu je zmeraj živahno. Zdaj, v petek trinajstega, mimoidočega ustavijo trije srednješolci. »Smo iz Avstrije,« pove najzgovornejši med njimi. »Smo v šoli za nalogo dobili seminar o Joyceu. A nas lahko fotografirate?« In že pozirajo – prste iztegnejo v namišljene pištole, kakor bi bili frajerski junaki na plakatu za akcijski film. Zakaj pa tako?! »Ker moramo biti čim izvirnejši. Bomo tako. Upamo, da bomo dobili dobro oceno.« Upamo tudi mi … Srečno, fantje! Trije avstrijski srednješolci med udejanjanjem izvirnega seminarja o Joyceu v Trstu minuli petek, 13. junija 2025, na Rusem mostu v Trstu. (Fotografija: Andraž Gombač) Vsekakor se jim je naklonjeno smehljal bronasti pisatelj. Ki mu nazdravljamo – bodisi z njemu ljubim irskim viskijem bodisi z debelušnim romanom – prav danes, na njegov in naš praznik. Da, prav na današnji dan je James Joyce pred 121 leti svojo ljubo Noro Barnacle peljal na prvi zmenek … in potem je v ta datum, 16. junij 1904, ujel dogajanje romana Ulikses, modernistične mojstrovine, najpomembnejše in najpogosteje komentirane leposlovne knjige 20. stoletja. Po protagonistu Leopoldu Bloomu se praznik, ki ga danes obhajamo v Dublinu, Trstu, Pulju in drugod, pravzaprav povsod, kjer leži kak izvod Uliksesa, četudi še čakajoč na dovolj korajžnega bralca, imenuje Bloomsday. *** Bila je ljubezen na prvi pogled … in do zadnjega diha. James Joyce, rojen leta 1882 v predmestju Dublina, se je pri 22 letih zatrapal v dve leti mlajšo Noro iz Galwaya. Ona vanj. Potem ko je James leta 1941 umrl – mimogrede, zanimivo, isti letnici 1882 in 1941 oklepata tudi življenje velikanke moderne književnosti Virginie Woolf – je Nora še desetletje vztrajala tu gori, potem pa je legla k njemu. Dobite ju na pokopališču Fluntern v Zürichu, kjer sta preživela zadnje poglavje življenja. Nora in James 4. julija 1931 po poroki v Londonu. In še moški, ki mu je uspelo zakorakati v zgodovino. Že zelo zgodaj, komaj štiri m

Razpis za SEP 2025 je zaključen

Vilenica, 15. junij ― Razpis za nagrado SEP za mlade avtorje 2025 je zaključen. Vse prijave že obravnava strokovna žirija v sestavi Leonora Flis, Aljaž Koprivnikar, Jaruška Majovski, Gregor Podlogar in Suzana Tratnik. Ime nagrajenke/nagrajenca bo znano do 31. 7. 2025. Podelitev nagrade bo v okviru otvoritvene slovesnosti 40. mednarodnega literarnega festivala Vilenica 9. 9. ob 20.00 v Cankarjevem … Continued

O zgodovina

Vrabec Anarhist, 15. junij ― O zgodovina! Nož. Žica. Pokoli.  Okrog nas goli in mrtvi, mrtvi in goli.  Tristo tisoč se jih je poklalo,  sto tisoč klavcev je za njimi ostalo.  Mirno kažejo svoj klavski...
Z nominiranimi pred kresno nočjo: Feri Lainšček

Z nominiranimi pred kresno nočjo: Feri Lainšček

Airbeletrina, 14. junij ― Mali Fêrek je bil zdaj že prepričan, da Dolénci ne ležijo na koncu, temveč na začetku sveta. Začetek   je zmeraj tam, kjer se rodiš in od koder se potem nekoč nekam odpraviš. Od tod so odšli že mnogi, ki so se vračali le še na obiske ali pa jih ni bilo nikoli več nazaj. Prišli so le redki. A še ti so upali, da bodo lahko kmalu spet odšli. *** Na AirBeletrini in Beletrini Digital smo  dva odlomka bralcem v pokušino dali, še preden je težko pričakovani roman Kurja fizika izšel. Z njim je Feri Lainšček sklenil odmevno avtobiografsko trilogijo, ki jo sestavljata še Kurji pastir in Petelinje jajce. S prvim je bil Lainšček med finalisti za Delovega kresnika že leta 2021. No, »že« je bolj na mestu pri podatku, da je že leta 1992 prejel kresnika; tedaj so ga podelili šele drugič. Po prvem, ki ga je Lojze Kovačič prejel za Kristalni čas (DZS), je Lainšček slavil z romanom Namesto koga roža cveti (Prešernova družba). Leta 2007 so za najboljši roman prejšnjega leta razglasili še Murišo, izdano v zbirki Beletrina pri Študentski založbi. Feri Lainšček v domači Murski Soboti (Fotografija: Andraž Gombač) Pri Beletrini je lani izšla tudi Kurja fizika, ki se je najprej uvrstila med deseterico nominiranih. Na situ je ostala tudi, ko je petčlanska žirija (predsednik Igor Bratož, člani Kristina Kočan, Seta Knop, Igor Žunkovič in Tanja Petrič) izbrala peterico finalistov za 35. kresnika. Kdo od njih bo 23. junija na Rožniku prižgala ali prižgal kres? Ne, tega tu ne sprašujemo. V umetnosti ni zmagovalcev in poražencev. Berimo vse. Tudi nenominirane, seveda. V dneh pred kresno nočjo pa naj nas na AirBeletrini nagovorijo vse nominirane in oba nominirana: Ana Schnabl (September, Beletrina), Anja Radaljac (prst v prekatu, Litera), Kazimir Kolar (Onečejevalec, Goga), Tina Perić (Ćrtice, Goga) … in Feri Lainšček, ki mu prisluhnimo tu in zdaj. Kje ste izvedeli, da ste uvrščeni v finalno peterico za nagrado kresnik? Kakšni so vaši občutki? »Novico mi je po telefon
še novic