Airbeletrina, 28. avgust ― Sem dobro vedel, kaj ga bom vprašal, če se pokaže priložnost. Smo pred mojim odhodom v Benetke brskali, ali je legenda potem prišla snemat v Slovenijo, kakor se je šušljalo, ali ne. Nič, ga bo treba vprašati v živo, sem plosknil in jo spet mahnil na Beneški filmski festival. Po še kar premoru. Tu sem bil nazadnje pred … ajme, kako letijo leta! – osemnajstimi leti. V onih časih sem na beneškem Lidu srečal mnoge mojstrice in mojstre sedme umetnosti, njega pa ne. Letos je tukaj v središču, vsi mu ploskamo, se mu klanjamo. Upravičeno. Legendarni Werner Herzog je sinoči na slovesnosti prejel častno nagrado 82. Beneškega filmskega festivala – zlatega leva mu je izročil tri leta starejši prijatelj, filmski kolega Francis Ford Coppola, da, prav tisti, ki nam je prinesel vse tri Botre. In kup drugih draguljev. Že na sinočnji slovesnosti je Coppola v lavdaciji poudaril, da je umetnost njegovega prijatelja sila razvejana, sega od pisanja knjig do snemanja filmov, pa še slednjih ne moremo uvrstiti v en sam predal – tu so dokumentarci, igrani filmi … »Mislim, da za nekatere zvrsti, ki jih snema, sploh še niso izumili imena,« se je nasmehnil Coppola…. Francis Ford Coppola in Werner Herzog pred slovesnostjo, na kateri je prvi drugemu izročil zlatega leva za življenjsko delo. (Fotografija: Andraž Gombač) Danes nam je še zmeraj kleni Werner Herzog – naslednji petek, na predzadnji festivalski dan bo dopolnil 83 let – na tiskovni konferenci predstavil svoj novi film, dokumentarec Ghost Elephants, v katerem nas popelje v Angolo, skozi prostrano divjino, po zelo zabrisanih, le obsesivnim raziskovalcem vidnih sledeh. So gigantski sloni resničnost ali zgolj privid? Je to znanost ali blaznost? Werner Herzog (Fotografija: Andraž Gombač) Več o novem Herzogovem filmu v eni naslednjih reportaž. Zdaj pa k državi, ki je bila na današnji tiskovni konferenci imenovana skoraj tolikokrat kot Angola. Slovenija, moja dežela … in zadnje čase vsaj malo tudi Wern

Airbeletrina, 27. avgust ― Andrea Bajani: L’anniversario (Feltrinelli, 2025) »Zdi se mi, da pri branju takšne knjige nujno preizprašuješ svoj odnos do staršev.« Izjava nas brez olepševanja postavi v središče enega najbolj zapletenih odnosov v naših življenjih. Kot uvodno misel nove epizode AirBeletrininega podkasta Območje lagodja jo izreče Janko Petrovec, po izobrazbi dramski igralec, danes odgovorni urednik Radia Koper, nagrajeni novinar in prevajalec, ki mu je Italija v letih dopisništva iz Rima zlezla pod kožo. In tudi knjiga, ki ga je nedavno prevzela, obravnava italijansko družbeno in zasebno življenje, a to počne tako, da podira tabuje in sili v razmislek o lastnih družinskih vezeh. Janko Petrovec z izbrano knjigo na trgu Brolo v Kopru (Fotografija: Andraž Gombač) Roman L’anniversario (Obletnica), ki še ni preveden v slovenščino, je napisal Andrea Bajani (1975), eden najvidnejših sodobnih italijanskih avtorjev. Pisatelj, pesnik in novinar je prav zanj letos prejel najpomembnejšo italijansko literarno nagrado strega. V romanu, izdanem pri založbi Feltrinelli, se potaplja v boleče jedro družinskih odnosov in pronicljivo raziskuje posledice življenja v družini z avtoritativnim očetom in podrejeno materjo.     Zgodba se začne z nenavadnim jubilejem. Mineva deset let, odkar je prvoosebni pripovedovalec nazadnje videl starše. To obdobje označi kot najboljša leta svojega življenja. Odločitev, da zapusti družino, po njegovem ni dejanje upora, temveč nuja po preživetju – »proces samoosvobajanja, pa hkrati iskanje besed za neupovedljivo v odnosu do prednikov«. Njegov pobeg, poudarja Petrovec, mu omogoči, da končno lahko ljubi in vstopa v zdrave odnose. Roman je v tem pogledu za italijansko kulturni prostor, kjer je družina sveta, presenetljiv in subverziven. Sicer ne ponuja katarzične rešitve, zato pa vsaj »hladno pomiritev«, nekakšno spoznanje, da je bila prekinitev stikov edina pot naprej. Bajanijev slog je skoraj kirurški – hladen, racionalen in brez senti