Airbeletrina, 13. september ― Danes ob 18. uri bomo skupaj spet sestopili globoko v kraško podzemlje. Ob slavnostnem izteku 40. Vilenice bomo v jami, ki je mednarodnemu literarnemu festivalu posodila ime, zaploskali letošnjemu lavreatu. Bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov (1968), med drugim že dobitnik ugledne italijanske nagrade strega in mednarodnega bookerja, je predvčerajšnjim na Facebooku objavil nekaj fotografij s sprehoda po Trstu: najprej je obiskal bronastega kolega na Rusem mostu, ljubega irskega pisatelja Jamesa Joycea, zatem pa je v dobri družbi nastopil pred kavarno San Marco. Georgi Gospodinov je na Facebooku objavil fotografijo z obiska pri Jamesu Joyceu v Trstu. Kot imenitno prizorišče se je izkazala Donizettijeva ulica tik pred vhodom. Tudi sodobno srhljivo prizorišče – z oboroženimi vojaki, ki v ozadju stražijo sinagogo. Ob Georgija Gospodinova sta sedli letošnja slovenska avtorica v središču Vilenice, takisto že večkrat nagrajena pesnica in pisateljica z avstrijske Koroške Maja Haderlap (1961) in Ana Svetel (1990), prav tako pesnica in pisateljica, letošnja prejemnica nagrade Srednjeevropske pobude (SEP) za mlade avtorje. Na večeru, ki ga je Društvo slovenskih pisateljev pripravilo v sodelovanju s Slovenskim klubom, Tržaškim knjižnim središčem in kavarno San Marco, je pogovor s trojico  gibko povezoval Janko Petrovec, zdaj spet doma v Trstu, danes odgovorni urednik Radia Koper, nagrajeni novinar in knjižni prevajalec, po izobrazbi dramski igralec, svojčas član ansambla Slovenskega stalnega gledališča Trst. Janko Petrovec, Maja Haderlap, Ana Svetel in Georgi Gospodinov med pogovorom pred kavarno San Marco. V ozadju vojaki stražijo tržaško sinagogo. (Fotografija: Andraž Gombač) V ledino je zaoral z gledališko kolegico, ne le književnico, temveč tudi dramaturginjo Majo Haderlap, jo v Trstu, mestu neločljivo prepletenih, prijateljskih in nemalokrat tudi sprtih narodov, pobaral o identitetah. »Na Koroškem si se moral vedno opredeliti,« je

Airbeletrina, 11. september ― Maribor je v torek žarel v vsej svoji pesniški lepoti. Kako ne bi, saj so ob 80-letnici Andreja Brvarja vidnejše mariborske kulturne institucije na pobudo Darke Tancer-Kajnih pripravile pesniški sprehod in zvečer še predstavitev knjige, jubilejne izdaje Zgodba, ki se je morala zgoditi (Založba Pivec, 2025). Ob pesnikovem jubileju je pri Pivcu izšla Zgodba, ki se je morala zgoditi – družinska saga o usodi pesnikovih staršev. »Nič ni naključno,« je bilo večkrat slišati tako samega jubilanta Andreja Brvarja, ki je 8. avgusta dopolnil 80 let, kakor tudi vodjo in vodnico Darko Tancer-Kajnih po Mariborski transverzali žive pesmi, ki se je začela v Umetnostni galeriji Maribor z nagovorom Milene Pivec, odgovorne urednice Založbe Pivec. Ob vodstvu kuratorke Brede Kolar Sluga smo bili povabljeni v čas spoznanja in pozneje plodnega prijateljevanja in seveda sodelovanja med Brvarjem in Zmagom Jerajem (1937–2015). Kaj lahko povzroči slika Pes in kaj se je vse dogajalo potem, smo spoznavali ob živih, zabavnih spominih, vezanih na prepletanje velikih prijateljev, ki sta skupaj ustvarila pesniško zbirko in slikanico Mala odiseja, za katero sta dobila Kajuhovo nagrado. Poudarili so tudi, da sta oba Prešernova nagrajenca. Plod sodelovanja med pesnikom Andrejem Brvarjem in likovnim umetnikom Zmagom Jerajem, ki je prispeval risbe, gvaše in fotografije: Mala odiseja (Partizanska knjiga, 1988). Prva postaja sprehoda je vezana tudi na Brvarjevo veliko ljubezen do likovne umetnosti. V času gimnazije je celo kolebal, ali naj gre študirat slikarstvo in književnost. Zmagala je odločitev za slednjo, tako da je po koncu študija diplomiral iz komparativistike in italijanščine. Ob pesmi Septembrski veter, ki jo je interpretiral igralec Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor Vladimir Vlaškalić, smo lahko stopili v žive slike in podobe izbrane poezije. Pot se je nadaljevala v Univerzitetni knjižnici Maribor, prav tako pomembni postaji Brvarjevega ži