Izšel je novi Henrik

Izšel je novi Henrik

Airbeletrina, 22. maj ― Izšla je druga številka Henrika – časopisa sodobne fotografije, ki tokrat izhaja pod naslovom Po protokolu / Follow the Protocol. AirBeletrina ob izidu nove številke v sodelovanju s Henrikom predstavlja časopis, njegove avtorje in avtorice ter fotografske projekte, ki vsak po svoje razpirajo vprašanje pravil, navodil, družbenih sistemov, nadzora, odpora in intimnih posledic življenja znotraj različnih protokolov. V novi številki se predstavljajo Marija Mandić s projektom Nož obrnjen navzgor, umetniški duo Jakob Ganslmeier & Ana Zibelnik s projektom Ponovi za mano, Mitar Mitrović s projektom Ko tišina poči in Peter Fettich s projektom Zmečkane jagode. Fotografije in besedila se premikajo med družinskim vraževerjem, digitalno mistiko in radikalizacijo, protestno fotografijo ter intimno izkušnjo bolezni in bolnišničnega protokola. Uvodnik v drugo številko je napisala Maša Žekš, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in likovna kritičarka. V njem že na začetku zapiše: »Z drugo številko se Henrik – časopis sodobne fotografije pričakovano opogumlja; posega v sfero potencialnih zajčjih lukenj, sistemskih spiral, družbenih algoritmov, lucidnih pravilnikov, nerazvozlanih matric in (brezkompromisnih) pogojev uporabe.« Nova številka, nadaljuje, »kot izhodišče izpostavlja kompleksnost in fascinantnost na videz blagodejnih in urejenih sistemov ter naslavlja ponotranjeno protokolarnost človeškega delovanja«. »Z drugo številko se Henrik – časopis sodobne fotografije pričakovano opogumlja; posega v sfero potencialnih zajčjih lukenj, sistemskih spiral, družbenih algoritmov, lucidnih pravilnikov, nerazvozlanih matric in (brezkompromisnih) pogojev uporabe.« Prav protokol je osrednja beseda te številke, vendar ne le v administrativnem ali birokratskem pomenu. Gre za širše vprašanje pravil, ki urejajo posameznika, družbo in podobo sveta. Žekš zapiše: »Protokoli so način, kako družba materializira pravila. Posameznika poenotijo z določenim sistemom, ki nare
Trst med zgodovino, zamolki in sencami

Trst med zgodovino, zamolki in sencami

Airbeletrina, 21. maj ― Čeprav nas naslov Trst, 1974 na prvo žogo spominja na Orwellovo 1984, je med njima bistvena razlika. Distopija angleškega pisca je glede na čas nastanka postavljena v prihodnost, roman tržaškega pisatelja Massimiliana Stefanija pa seveda v preteklost. V italijanskem izvirniku ga je leta 2022 izdala založba Infinito Edizioni iz Modene, pred kratkim pa je med bralce prišla tudi slovenska različica besedila. Delo je tržaška založba Mladika zaupala izkušeni prevajalki Veroniki Brecelj, ki se je v preteklosti že velikokrat spretno sukala med Dantejevim in Prešernovim jezikom. Iz enega v drugega je namreč prelila več del Draga Jančarja in Claudia Magrisa. Tržaškim Slovencem se je leto 1974 vtisnilo v spomin zaradi bombnega napada na poslopje slovenske šole pri Svetem Ivanu, ki se je zgodil 27. aprila pozno zvečer. Šlo je za enega tolikih dogodkov tistega časa, ki svoje mesto najde tudi v knjigi in ki se ga je v italijanščini oprijel naziv »strategia della tensione« (strategija napetosti). Njen cilj je bil destabilizacija države ter ustvarjanje pogojev za izvedbo državnega udara po zgledu Španije in Grčije. Oblast se je zbala levičarskih množic, ki jim lahko prisluhnemo tudi v Stefanijevem delu. Njegov roman je seveda veliko več kot to. Dogodkov namreč ne obravnava tezno in posameznih likov tudi ne sodi. Vsakomur pušča oziroma, bolje rečeno, ustvarja lasten prostor. Čeprav je delo vkoreninjeno v dogajanje tistega obdobja, odpira tudi brezčasne teme, kakor so pripadnost, (medvrstniško) nasilje, (istospolna) ljubezen, boj za pravice žensk in še bi lahko naštevali. Idejno je roman razdeljen na štiri večja podpoglavja, ki so poimenovana po letnih časih. Če naj tvegamo literarnoteoretsko definicijo, lahko Trst, 1974 označimo kot kolektivni roman, saj so si, podobno kakor v nekaterih delih Prežihovega Voranca, liki med seboj enakovredni. Nikomur ni namenjene tolikšne pozornosti, da bi prevladal nad drugimi. Pripovedovalec je venomer vsevedn

Alida Bremer: Sanje in kulise, 26. 5., 18:00, DSP

Društvo slovenskih pisateljev, 20. maj ― “Bila je doba sanj. Ljudje so sanjali o lahki glasbi in lahkih oblekah, o hitrem denarju in hitrih avtomobilih, o zdravju in medicini, o znanosti in tehniki, o plavanju in letenju, o zmagah na olimpijadi in o kamerah, ki bodo te zmage kar najbolje posnele. (…) Gledali so filme, ki so bili podobni sanjam. Prepirali so se o tem, ali so filmi sanje ali pa vendarle bolj razlage sanj. In ali naj bodo filmi poezija ali raje bolj proza.” (Alida Bremer, Sanje in kulise, prevedla Urška P. Černe) Spoštovani, niz dogodkov založbe KUD AAC Zrakogled v Josipinini knjigarni DSP se nadaljuje z gostovanjem ugledne mednarodne avtorice, nemško-hrvaške pisateljice Alide Bremer, katere roman Sanje in kulise (KUD AAC Zrakogled, 2025) je vrhunsko prevedla Sovretova nagrajenka Urška P. Černe. V pogovoru bosta sodelovali avtorica Alida Bremer in prevajalka Urška P. Černe, moderiral pa ga bo urednik knjige in založbe Gašper Malej.  Pogovor bo potekal na Društvu slovenskih pisateljev v torek, 26. maja, ob 18h.  Več informacij o knjigi in avtorici je dosegljivih na spletni povezavi: Sanje in kulise – Spletna knjigarna Buča

41. Vilenica – nagrajenec in gostje festivala

Vilenica, 20. maj ― Nagrajenec Vilenice 2026: Serhij Žadan   Slovenski avtor v središču: Tone Škrjanec   Mednarodni in domači avtorji in avtorice: Ann Cotten Velibor Čolić Stefan Feinig Helena Janeczek Said Khatibi Joanna Łępicka Ana Marwan Natalija Milovanović Robert Rybicki Elif Shafak Natalka Suszczyńska Neven Ušumović   Književnost v središču: Poljska
še novic