ZAKLJUČEK VOŠNJAKOVE BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE S PRAVLJIČNIM VEČEROM ZA ODRASLE

ZAKLJUČEK VOŠNJAKOVE BRALNE ZNAČKE ZA ODRASLE S PRAVLJIČNIM VEČEROM ZA ODRASLE

Knjižnica Slovenska Bistrica, 18. december 2024 ― V predprazničnem času je bila v osrednji knjižnici zaključna prireditev enajste sezone Vošnjakove bralne značke za odrasle s pravljičnim večerom za odrasle. Že enajsto leto zapored so bili uporabniki pozvani k sodelovanju ter branju knjig s pripravljenega priporočilnega seznama Vošnjakove bralne značke za odrasle, ki vsako leto poteka od marca do novembra. Letos so udeleženci brali na temo Ko izgubiš vse. Zbrane je v uvodnem pozdravu nagovorila direktorica knjižnice, gospa Patricija Breznikar, ki se je vsem sodelujočim iskreno zahvalila in jih pozvala k udeležbi tudi v prihodnje. Sodelujočih bralcev je vsako leto več in letos je bilo prejetih rekordnih 140 pravilno ter skrbno izpolnjenih zloženk. Ob zaključku so bili vsi povabljeni na že tradicionalno zaključno prireditev s pravljičnim večerom, na katerem so prejeli zahvalna darila knjižnice. Pravljični večer poteka v organizaciji Mariborske knjižnice v sodelovanju s partnerskimi in pridruženimi knjižnicami. Tokrat so večer bogatili pripovedovalci: Tone Obadič (Mestna knjižnica Ljubljana), Maja Praprotnik (Knjižnica Velenje), Suzana Slavič (Mariborska knjižnica), Mateja Hržič (Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož), Marko Bezenšek (Splošna knjižnica Slovenske Konjice). Pripovedovalci so pustili globoka sporočila o življenju in obiskovalce ponesli v svet domišljije z izbrano zgodbo ter samosvojim načinom pripovedovanja. Med zgodbami sta z glasbo pričarala še bolj praznično vzdušje učenca Glasbene šole Slovenska Bistrica: Alina Ošep, kitara, pod mentorstvom Mojce Čepin in Domen Sakelšek, harmonika, pod mentorstvom Petra Skrbiš. Iskrene čestitke vsem udeležencem Vošnjakove bralne značke za odrasle. V pričakovanju nove sezone vas z vznemirjenostjo in radovednostjo vabimo ter nagovarjamo k sodelovanju. Pridružite se veliki družini bralcev v dvanajsti sezoni. (Tanja Jakolič)
Zvok, zdravilen za telo in dušo

Zvok, zdravilen za telo in dušo

Knjižnica Slovenska Bistrica, 17. december 2024 9. decembra so obiskovalci v čitalnici knjižnice prisluhnili predavanju izkušene mojstrice zvočne terapije Lučke Ungar. Uvodoma je predavateljica predstavila starodavno tehniko, s katero uravnavamo delovanje fizičnega kot tudi energetskega telesa, ter zvočne posode, boben, zvončke in gong. Zanimivo je bilo opazovati, kako zvočne vibracije delujejo na gladino vode v posodi, in če pomislimo, da voda predstavlja 60-70 % telesne teže človeka, ni nič nenavadnega, da zvočne vibracije predstavljenih inštrumentov blagodejno vplivajo na nas. Za zvočno kopel je značilno, da odpravlja stres, pozabljivost, nespečnost, migrene, umiri srčni utrip in uravnava krvni tlak, iz telesa odpravlja toksine, najrazličnejše blokade in še bi lahko naštevali. Obiskovalci so bili ob koncu predavanja deležni tudi petnajstminutne meditacije, v katero jih je popeljala Lučka Ungar najprej ob pomirjujočih zvokih posebnega bobna, katerega zvoki spominjajo na šumenje valov, temu so sledile vibracije zvočnih posod, zvončkov, petja in gongov. V mislih se je marsikdo lahko prestavil daleč stran od vsakodnevnih skrbi ter ob tem začutil globoko psihofizično sprostitev in zadovoljstvo. (Saša Šega Crnič)
Dolgo življenje nekega platna

Dolgo življenje nekega platna

Airbeletrina, 16. december 2024 ― Strokovna žirija 13. AirBeletrininega natečaja za kratko zgodbo je med finaliste uvrstila tudi Dolgo življenje nekega platna, ki ga je poslal Matej Pollick iz Portoroža. V zgodbi portretira slikarja in njegov odnos do slikarskega platna. Celoten postopek ustvarjanja slike opiše tako prepričljivo, kakor bi bil tudi sam profesionalni slikar. »Za AirBeletrinin natečaj sem se odločil napisati kratko zgodbo iz svojega sveta slikanja,« pravi. »Zdelo se mi je pomembno opisati nastajanje nekega portreta, ki je oprijemljiv dokaz, da posameznik še kako obstaja, čeprav ima morda kdo občutek, da ga ljudje prav zares ne vidijo in slišijo.« Avtorju iskreno čestitamo! Vas, drage bralke, dragi bralci, pa vabimo, da zaužijete, kar nam je naslikal z besedami. *** Sedim pred praznim platnom. Postavljeno je na staro leseno stojalo, umazano od posušenih barv. Če bi vse te osuške spraskal z jesenovega lesa, bi lahko sestavil čudovit kolaž. Mirno čakam. Nisem niti potrpežljiv niti nepotrpežljiv. Gre za proces. Pravzaprav bi moral reči, da gre za dogovor, ki ga sklenem z vsakim novim platnom. Najprej se mu zahvalim, da je prišlo v moj atelje, in se opravičim za prah, pajčevine in drugo umazanijo ter za nered. Tega je kar veliko. Nemara bi se temu reklo ustvarjalni nered, vendar jaz ničesar na podstrešju ne opazim. Zares je v središču moje pozornosti stojalo s platnom, stol z debelo rožnato blazino, ki trpi pod mojo težo, ter stara lesena jedilna miza, na kateri imam čopiče, različne tube in plastične posode z barvo, umazane kozarce in posode, lopatice, razne odžagane drevesne veje in druge pripomočke. Potem ko s platnom končava zahvaljevanje, sledi napenjanje platna na podokvir. Pri tem sem nežen in obziren, da ne bi platna poškodoval in da se lahko združi z lesom, na katerega bo pripeto. Napenjanje je zahteven korak, in kot Japonci tradicionalno še danes na točno določen način izvajajo obred pitja čaja, si tudi jaz nisem nikdar dopustil, da bi postalo napenjanje platna ru

Transverzala Evropa

Vrabec Anarhist, 14. december 2024 ― Tako kot se je on prek njega odločil raziskati Evropo zaradi želene službe, sem jaz v razprtih vratih v svet njenega pohodništva videl priložnost za nov in zelo zanimiv potopisni projekt.
še novic