Spoprijemanje s klasiko 17 – Cicerov Za pesnika Archiasa

Spoprijemanje s klasiko 17 – Cicerov Za pesnika Archiasa

Airbeletrina, 14. januar ― Naj vas popeljem nazaj v preteklost, v razred gospe Chen. Obiskoval sem tretji razred. Učili smo se, kako napisati esej. Gospa Chen nas je naučila, kako pripraviti prepričljive argumente, in sicer s pomočjo Cicerovih besedil, prilagojenih za sedemletnike. Napisati smo morali esej v podporo določeni tezi. Esej bi se morali začeti z uvodom, v katerem bi podali tezo ali vprašanje, zaradi katerega esej pravzaprav sploh nastaja. Nato bi morali izpostaviti tri točke v podporo svojemu argumentu. Nazadnje pa naj bi sledil še zaključek, v katerem naj bi ponovili vprašanje in strnili svoje točke v podporo argumentu, da ne bi ostala več niti senca dvoma o tem, kaj smo pravzaprav želeli povedati. Spomnim se, da sem pisal, zakaj je sladoled moja najljubša hrana. To je bila za sedemletnika strašno resna tema. O tem sem leta 2013 že pisal v članku, ki je pozneje postal moj najpogosteje bran članek na spletišču AirBeletrina. Američani in Britanci se Cicerovega pristopa k argumentiranju naučimo še bistveno prej, preden vemo, kdo je Cicero sploh bil, pogosto pa sploh nikoli ne preberemo nobenega od njegovih besedil, ki so preživela več tisočletij. Cicero je ultravplivnež. Dejstvo, da je bil najpogosteje citiran avtor med francosko revolucijo, dokazuje, kako zelo zimzelene so pravzaprav njegove ideje. Večina tistih, ki se učimo, kako razpravljati, pisati in argumentirati, se tega lotevamo v Cicerovem slogu, tudi če se tega sploh ne zavedamo. Gospa Chen nas je naučila, kako pripraviti prepričljive argumente, in sicer s pomočjo Cicerovih besedil, prilagojenih za sedemletnike. Mark Tulij Cicero (106–43 pred našim štetjem) je bil rimski državnik, govornik, odvetnik in filozof, znan po svojih prispevkih na področju retorike, politike in filozofije. Cicero, ki se je rodil v razmeroma bogati družini, je napredoval po lestvici rimske politike in postal eden najvplivnejših glasov takratne republike. Čeprav ni bil član tradicionalne rimske aristokracije, si je prislužil pomembn
Razpis delavnice eseja

Razpis delavnice eseja

Društvo slovenskih pisateljev, 13. januar ― Društvo slovenskih pisateljev v sodelovanju z univerzami Malta, Gent, Groningen in Pisa v sklopu Erasmus + projekta »Eseji prek meja« razpisuje tretjo in zadnjo delavnico eseja, ki bo potekala do konca leta večinoma ob ponedeljkih ob 17h v prostorih Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva 12, Ljubljana. Delavnico bo vodil pisatelj, urednik in profesor Andrej Blatnik. Priporočeni tematiki za pisanje sta okolje in prostor, v poštev pa pridejo tudi druge družbeno pomembne tematike. Za sodelovanje na delavnici oddajte bodisi besedilo, ki bi ga radi izpopolnjevali na delavnici, v dolžini približno 10.000 znakov (upoštevana pa bodo tudi krajša in daljša besedila) bodisi tisoč znakov dolgo zasnovo besedila in kako drugo svoje že dokončano besedilo. Priložite tudi krajši zapis o svojem dosedanjem delu in življenju. Prijave sprejemamo na e-naslov kreativnopisanje@gmail.com do 10. oktobra 2025. Z delavnico začnemo 20. oktobra. Udeležba je brezplačna, v primeru prevelikega števila prijavljenih bodo sodelujoči izbrani glede na poslana besedila in njihovo tematiko.
Anja Radaljac: »Ne le tistega, v kar verjamem, ubesedujem tudi, kar si želim, da bi se udejanjilo«

Anja Radaljac: »Ne le tistega, v kar verjamem, ubesedujem tudi, kar si želim, da bi se udejanjilo«

Airbeletrina, 10. januar ― Anja Radaljac (1990) je prevajalka, literarna in gledališka kritičarka ter pisateljica. Njen roman Punčica (Litera, 2022) je bil nominiran za nagrado kresnik in uvrščen na seznam Fabulinih knjig. Njena dela zaznamujejo sveža pisava, senzibilnost in racionalnost. Vedno je v ospredju drugi, ki pa ni samo človek. Anja Radaljac je pisateljica, ki daje pomemben pečat sodobnemu ustvarjanju. Za kritiško delo je predlani prejela Stritarjevo nagrado. Pogovarjali sva se o njenem novem romanu prst v prekatu (Litera, 2024). Na eni strani je to roman o individuumu, ki govori o višnji, njeni sestri taliti, bližnjih erjonu, emi, fe, luxu (ter drugih) in hkrati o širši družbi. Tako višnja kakor njene solikinje stremijo k dobremu, a tudi to dobro skriva neprave odločitve in različna prevpraševanja. »Kot organska celota naslov prst v prekatu nosi dvojni pomen nečesa bolečega, odnosnega, človeškega, zasajenega v srce, in obenem govori o zemlji, prsti, planetu, v srcu, o povezavi in rekonfiguraciji odnosov z vsem bivajočim.« Najprej čestitke za roman prst v prekatu. In takoj vprašanje o tistem, kar najprej pade v oči: zakaj same male začetnice? »Male začetnice so eden od načinov spajanja idejne in oblikovne, jezikovne, slogovne ravni besedila in služijo kot signalizacija dehierarhizacije.« Zakaj pa tak naslov, prst v prekatu? »Naslov ima trojno strukturo – enako kot sam roman – ki pa se spne v smiselno, pomensko polno celoto. V grobem je mogoče povzeti, da prvi del romana, prst, na utopičen način govori o odnosu skupine aktivist:k do družbe, do političnega, drugi del romana, znotranjščina, o tem, kako zlom med (političnimi) ideali in realijami sočasnega političnodružbenega momenta v spregi z medgeneracijsko travmo vodi v notranji zlom posamezni:ce, pa tudi njene najdene družine (postavlja tudi pod vprašaj načine tvorjenja najdenih družin), ukvarja se z boleznijo, smrtjo, z osebnim; ponudi uvid v motivacije, ki jih višnja, prvoosebna protagonistka romana ima za sv
še novic