Dragan Živadinov – od Prešernove ulice v Ilirski Bistrici do Prešernove nagrade

Dragan Živadinov – od Prešernove ulice v Ilirski Bistrici do Prešernove nagrade

Airbeletrina, 7. februar ― »O, glej ga! Še vedno se odlično drži!« mu korak zastane na pobočju Hriba svobode, ko sredi živahnega besedovanja uzre sloviti spomenik. Dragan Živadinov, gledališki režiser, ki bo drevi na osrednji proslavi ob kulturnem prazniku v Cankarjevem domu v Ljubljani prejel veliko Prešernovo nagrado za življenjski opus, je sprejel povabilo: odpeljimo se intervju naredit v Ilirsko Bistrico. V njegov »zavičaj«. Tja, kjer je pred 65 leti stopil na pot. Tja, kjer smo v ponedeljek skupaj stopali po sledeh njegovega prvega desetletja življenja. Dragan, iz sive Ljubljane smo se pripeljali v sončno Ilirsko Bistrico … »Ne, najprej smo prišli do Knežaka in Šembij. To sta bila vedno ključna kraja na poti sem – ker se tam odpre pogled proti jugu, proti Ilirski Bistrici, proti Brkinom, tam sem se iz postojnsko-pivškega hladu vedno pomaknil proti tistemu, kar je bilo zame lepo. Proti reki Reki, presvetljeni Ilirski Bistrici in kozmičnemu Kvarnerju.« Dragan Živadinov: »Izvrstna, odlična in predvsem občutljiva. Oče Ilija je bil Bolgar, preminil je pred desetimi leti. Mama Ivanka je Gorenjka.« (Fotografija: Maja Pertič Gombač, Primorske novice) Na poti sem ste se oglasili na telefon, poklepetali z mamo Ivanko. V Ilirski Bistrici obujate spomine na očeta Ilijo. Kakšna starša sta bila? »Izvrstna, odlična in predvsem občutljiva. Oče je bil Bolgar, preminil je pred desetimi leti. Mama Ivanka je Gorenjka. Po drugi svetovni vojni se je bila stara mama zaradi zunanjih okoliščin, zaradi nacionalizacije in tudi zaradi družinskih vzrokov, primorana seliti. Prišla je v Ilirsko Bistrico, postala je vodja delavske menze v tovarni Lesonit. Sem je pritegnila tudi svojo hčer, mojo mamo. Tu je bil že postaven mladenič, pameten, ime mu je bilo Ilija …« »Pravijo, da sem se rodil na počasni vožnji med močnim sneženjem, kakršno je bilo v teh krajih redko že tedaj.« Najbrž v vojašnici, a ne? »Da. Ko sta me že spočela, se Ilija še ni mogel poročiti, ker določeno število le

LITERARNI VEČER Z DUŠANOM MERCEM, Josipinina knjigarna DSP, 11. 2. 2025, 18.00

Društvo slovenskih pisateljev, 6. februar ― Spoštovani, vabljeni v Josipinino knjigarno Društva slovenskih pisateljev na literarni večer s pisateljem in bivšim predsednikom DSP Dušanom Mercem. O njegovem romanu Picerist, pa o življenju, skorajda vesolju in še o čem se bo z njim pogovarjal pisatelj, prevajalec in publicist Andrej Arko. Dobimo se v Josipinini knjigarni DSP v torek, 11. februarja, ob 18.00.  […]

Raztreščenke

Vrabec Anarhist, 5. februar ― Sonja Votolen – poezija – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev. Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli [...]

Raztreščenke

Vrabec Anarhist, 5. februar ― Sonja Votolen – poezija – Literatura, kultura in družba na portalu za književnost in mišljenje. Društvo slovenskih pisateljev. Zahvaljujemo se vsem, ki so našo stran podprli [...]
Kleopatra med mitom in resničnostjo

Kleopatra med mitom in resničnostjo

Airbeletrina, 5. februar ― Roman Vesne Milek Kleopatra: naj se zgodi je sodobna fiktivna pripoved o zadnji ptolemajski kraljici Kleopatri, stkana na podlagi dokazljivih in domnevnih zgodovinskih dejstev ter avtoričine domišljije. Spisana v prvi osebi, z glasom mlade, inteligentne, izobražene, čutne in oblastiželjne kraljice, poudarja intimno plat zgodbe, ki z avtoričinim značilnim patosom ter vehemenco suvereno stopa pred bralce. Kakor je tu in tam prebrati v drobnih vložkih iz sodobnosti, ki razkrivajo avtoričine vire navdiha, raziskovanje, dvom in sodobni pogled na zgodovino, se je pri raziskavi zgodovinsko izpričanih dejstev Vesna Milek opirala na nekaj tudi v slovenščino prevedenih del. Med njimi nemara najbolj na v romanu omenjeno delo Oskarja von Wertheimerja Kleopatra (prevedel Dušan Ramšek, Cankarjeva založba, 1965), kjer avtor v dokumentarističnem slogu podrobno sledi izpričanim dejstvom v življenju kraljice, njenih sodobnikov in nraveh tedanjega časa od leta 60 zadnjega stoletja pr. n. št. do kraljičinega samomora leta 30 pr. n. št. Vesna Milek je več let raziskovala v romanu obravnavane teme, se odpravila tudi v Aleksandrijo in Vzhodno puščavo, o čemer je obširno že pisala v Delu, kakor je pred petnajstimi leti v istem časniku pisala tudi o Kleopatri kot mitu, vladarici in ženski. Tekoče naj bi bila govorila vsaj sedem jezikov, bila izurjena v govorništvu, znanosti, zgodovini, umetnosti in še čem. Kleopatra VII. Filopator (13. 1. 69–12. 8. 30 pr. n. št., oboje Aleksandrija) je bila zadnja od sedmih egipčanskih kraljic, imenovanih Kleopatra, in zadnji grški vladar Egipta. Pripadala je makedonski dinastiji Ptolemajcev, ki je po smrti Aleksandra Velikega zavladala Egiptu. Bila je druga od petih otrok nezakonskega Ptolemaja XII., potomca Aleksandra Velikega, in v svojem 39 let kratkem življenju je vladala 21 let, od leta 51 do 30 pr. n. št. Četudi so o njej, z izjemo Cicerona, pisali davno po njeni smrti, zgodovinski viri izpričujejo njeno domnevno izobraženost; tekoče n

ZA PREŠERNOM – 8. 2. ob 18.00 v dvorani Alme Karlin, Cankarjev dom

Društvo slovenskih pisateljev, 4. februar ― Spoštovani, vabimo vas na literarni večer Društva slovenskih pisateljev. Dobimo se v soboto, 8. 2. 2025, ob 18.00 v DVORANI ALME KARLIN Cankarjevega doma v Ljubljani. BEREJO NOVE ČLANICE IN ČLANI DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV: MOJCA ANDREJ, SANJA ROZMAN, BARBARA HANUŠ, IGOR KARLOVŠEK in JASMIN B. FRELIH. Dogodek bo povezovala pesnica META KUŠAR. Za glasbeno spremljavo bo […]
še novic