Novice

literatura

NOVINARSKA KONFERENCA OB IZIDU ANTOLOGIJE SODOBNE SLOVENSKE OTROŠKE IN MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI TER PREVODA KNJIGE INTIMUS TIJANE RAKOČEVIĆ

Društvo slovenskih pisateljev, 11. marec ― NOVINARSKA KONFERENCA OB IZIDU ANTOLOGIJE SODOBNE SLOVENSKE OTROŠKE IN MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI TER PREVODA KNJIGE INTIMUS TIJANE RAKOČEVIĆ 13. 3. 2025 ob 11.00 v Josipinini knjigarni DSP. Antologijo predstavlja urednica dr. Dragica Haramija. O knjigi Intimus in programu SEP bo spregovoril programski vodja Vilenice Miha Maurič.
»Sram je zame postal način življenja«

»Sram je zame postal način življenja«

Airbeletrina, 11. marec ― Priznane, nagrajevane in široko prevajane francoske pisateljice Annie Ernaux (Annie Thérèse Blanche Ernaux, 1940) slovenski bralci do njenega prejetja Nobelove nagrade za književnost leta 2022 skorajda nismo poznali. Dotlej je bilo v slovenščino prevedeno zgolj njeno po mnenju kritikov osrednje delo, roman Leta iz 2008 (prevedla Maida Alilović, Didakta, 2010). V romanu, kjer je o sebi edinkrat pisala v tretji osebi, problematizira številne teme, ki jih obravnava v svojem opusu, tudi položaj ženske v Franciji od konca druge svetovne vojne do danes in njene različne vloge, vselej v senci moškega. Hladen, trd, nepredvidljiv svet, kjer materinstvo in ustvarjalnost ne moreta sobivati, je svet, ki ga avtorica razgrinja, da bi ga ohranila, rešila »delce časa, v katerem ne bomo nikdar več«, in se na ta način zavezala pisateljski obljubi, ki jo je ubesedila v začetku šestdesetih let. Mladinska knjiga je leta 2023 izdala zbirko štirih zgodb Dogodek in druga besedila, s katero ste se bralke in bralci AirBeletrine že seznanili. V njih Annie Ernaux na temelju osebnih izkušenj problematizira teme erotike, strasti, ljubosumja in prepovedanega splava. »Če stvari ne zapišem, potem niso dosegle svojega konca, bile so samo doživete.« Leto kasneje pa je pri Cankarjevi založbi izšel še avtoričin avtofikcijski družinski triptih Tri besedila. Sestavljajo ga novele Mesto, Neka ženska in Sram, prvič objavljene v razdobju petnajstih let, v letih 1983, 1987 in 1997. Skupna tematika je avtoričino odraščanje v hladnem in vetrovnem normandijskem mestecu Yvetot, kjer se je kot edinka rodila v delavsko-kmečki družini staršema, ki ju portretira, ob tem pa skorajda vivisektično secira problematično, naporno dinamiko znotraj družine Duchesne in nezavidljivo atmosfero bližnje okolice, ki je je bila kot deklica deležna. Ob tem velja navesti, da avtoričin celotni, pet desetletij grajeni književni opus, ki obsega dobrih dvajset del, temelji na močni avtobiografskosti, pa vendar tako Erna
Špela Frlic: »To je pravzaprav zbirka o najstnicah pravljičnega sveta«

Špela Frlic: »To je pravzaprav zbirka o najstnicah pravljičnega sveta«

Airbeletrina, 7. marec ― Ljudske pravljice so bogata zakladnica, iz katere se še vedno navdihujeta tako sodobna literatura kakor tudi pop kultura. Vendar običajno segajo po najbolj znanih pravljicah, kot so Rdeča kapica, Sneguljčica, Trnuljčica … ki so jih v 18. in 19. stoletju zapisovali Charles Perrault in brata Grimm. Tistih torej, ki so postale kanon in jih imenujemo tudi klasične pravljice. Pripovedovalke in pripovedovalci pa vedo, da se v tej zakladnici skriva še ogromno drugega. Špela Frlic, pripovedovalka in pisateljica, je v zbirki Dekle, obljubljeno soncu, izdani pri Mladinski knjigi, združila 29 bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih pripovedi, ki v središče postavljajo odraščajoče dekle. Ana Zavadlav je zbirki dodala še likovno podobo in nastala je unikatna knjiga pravljic, namenjena mladini in odraslim. Hkrati je to tudi prva zbirka ljudskih pravljic, ki združuje balkanske pravljice o ženskih junakinjah – ne samo pri nas, tudi v svetu. Kako je pravzaprav prišlo do zamisli o zbirki? Ste kot pripovedovalka opazili vrzel, ki ste jo želeli napolniti, in se potem lotili raziskovanja? Ali ste morda po naključju opazili neko rdečo nit med pravljicami, ki so vam prišle pod roke? »Kot mlada pripovedovalka sem iskala ljudske pravljice z zanimivimi protagonistkami in že takrat opažala, da je takih, ki bi me pritegnile in bi jih hkrati želela tudi pripovedovati, zelo malo. Potem sem naletela na odlično zbirko The Virago Book of Fairy Tales, v kateri je angleška pisateljica in velika poznavalka ljudskih pravljic Angela Carter združila ljudske pravljice s protagonistkami z vsega sveta, in precej razočarano ugotovila, da v njej ni nobene z območja nekdanje Jugoslavije. Precej razumljivo, sicer, ker je črpala iz virov v angleškem jeziku in ji ustrezno gradivo enostavno ni bilo dostopno. Jaz pa bi to gradivo lahko raziskala, se mi je zdelo. Tako nekako sem se, precej zaletavo, lotila priprave te zbirke. Precej zaletavo pravim, ker sem začenjala delo in ga odlagala,

Otok

Vrabec Anarhist, 6. marec ― Avtor o poslani zgodbi Navdih za zgodbo sem dobil v mariborskem mestnem parku, kjer je sredi ribnika majhen otok z enim samim drevesom, ki me je fasciniral že kot otroka....
še novic