Francis Fukuyama: »Take reči pričakuješ v diktaturi, ne v demokraciji!«

Francis Fukuyama: »Take reči pričakuješ v diktaturi, ne v demokraciji!«

Airbeletrina, 21. marec ― Kaj sledi koncu zgodovine? Začetek intervjuja! Francis Fukuyama (1952), ameriški politolog z doktoratom iz političnih ved na Harvardski univerzi, je leta 1989 v odmevnem eseju The End of History? razglasil konec zgodovine in veliko zmagoslavje liberalne demokracije. Ta teden je med nas prikorakal z novo knjigo pod pazduho. »Menim, da je liberalizem danes po svetu resno ogrožen. Če je nekoč veljal za nekaj samoumevnega, je danes napočil čas, ko je njegove odlike nujno znova jasno artikulirati in počastiti,« ugotavlja v uvodnih stavkih razprave Liberalism and Its Discontents, ki jo je v Liberalizem in njegove tegobe prevedel Andrej E. Skubic. Svetovno slavni avtor, te dni pri nas na Festivalu literature sveta – Fabula gost Beletrine, sedi v avli ljubljanskega hotela. Poslovi se od novinarke, se rokuje z naslednjim spraševalcem v vrsti, iz žepa na prsih potegne prepognjen list, prečrta še eno ime, na hitro preleti naslednja na seznamu intervjujev … in ošine knjigi na mizici pred sabo – slovenski izdaji njegovih knjig, poleg nove še Konec človeštva: posledice revolucije v biotehnologiji (Our Posthuman Future: Consequences of the Biotechnology Revolution), ki je leta 2003 pri Učilih izšla v prevodu Urške Pajer. Človek, ki je oznanil konec zgodovine, prikima: začnimo! Francis Fukuyama: »Ko se obrneš stran od demokracije, ne vidiš prav privlačnih možnosti.« (Fotografija: Andraž Gombač) Intervju bo objavljen v petek, na svetovni dan poezije. Pa začniva z njo. Kaj vam pomeni poezija? »Huh, moram priznati, da od študijskih let nisem kaj dosti segal po njej. Na fakulteti sem študiral tudi klasično umetnosti in primerjalno književnost, takrat sem seveda prebral veliko poezije, a me je bolj zanimala klasična literatura, ne sodobna poezija. Na tem področju sem res bos. Ne poznam sodobne poezije.« Vas v leposlovju bolj privlači proza? »Pa še to samo določena …« »S pomočjo znanstvenofantastičnih del odkrivaš, koliko optimizma ali pesimizma j

Mateja Bedenk Košir: Vidiš me, torej sem. O Snegu Marjane Moškrič

Sodobnost, 20. marec ― Mateja Bedenk Košir   Vidiš me, torej sem O Snegu Marjane Moškrič   »Še vedno ga je zalivala s pogledom,« s temi besedami pisateljica nagovarja naravnanost, pozornost na drugega in te besede tudi v meni vzbudijo občutje ugodja in zadrege. Edo, glavni junak mladinskega romana Sneg Marjane Moškrič, bi se ob poplavi teh občutij najraje pogreznil v zemljo, a hkrati hrepeni po še. V romanu se v podtalju izrečenih misli in dejanj junakov neprenehoma prepletata dve rdeči niti: vprašanje potrebe po pripadnosti, ki je lastna nam vsem, in tema osamitve posameznika. Tudi slednjo pozna marsikdo od nas, tudi če ni doživel družinske ali širše socialne travme ali zlorabe, dovolj je že, da so te kot najstnika izločili sovrstniki, ki si jim želel pripadati. In želel si si. Kot izločen si trpel muke, počutil si se manjvrednega, soočal si se s peklenskimi dvomi vase.   ***   Želja po pripadnosti je močna, kot bi bila zapisana v gensko vijačnico naših celic. Čemu? V bistvu ima ta gon osrednjo preživitveno funkcijo tako za človeka kot za večino živali. V skupini si zaščiten fizično, pa tudi zato, ker v skupini vsak posameznik prida eno ali več svojih sposobnosti, kar skupino bogati v preživitvenem in kreativnem smislu. Poleg tega pa kot posameznik, ko si povezan z drugimi, pridobiš tudi to, da posamezniki drug drugega zrcalimo. V odzivih drugih nate torej izveš, kdo pravzaprav si, in se hitreje razvijaš. Kreativnost prihaja iz odnosov, bi lahko rekli. Seveda je kar nekaj introvertiranih posameznikov, ki jim je odnosnost naporna in jim jemlje energijo. Taki ljudje hodijo v družbo redkeje in si morajo po druženju napolniti baterije s tem, da počnejo nekaj, kar imajo radi (vrtičkanje, tek, hoja, branje …). V vsakem primeru pa je odnosnost koristna, celo nujna za razvoj posameznika, čeprav je mnogokrat tudi izrazito naporna. Fizično in psihično nasilje, vojne, želja po absolutni nadvladi in podobno ne spadajo v svet otrok in mladostnikov. To je izključno svet

TRIJE SONETI BORISA A. NOVAKA OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE 2025

Društvo slovenskih pisateljev, 20. marec ― Boris A. Novak ob letošnjem Dnevu poezije Pesnik Boris A. Novak je avtor bogatega pesniškega opusa; med tridesetimi njegovimi pesniškimi knjigami za odrasle in otroke še posebej izstopa ep Vrata nepovrata, kjer v treh knjigah (Zemljevidi domotožja, 2014, Čas očetov, 2015, in Bivališča duš, 2017), v 45.000 verzih na 2.300 straneh izvorne izdaje založbe Goga […]
še novic