Airbeletrina, 26. marec ― Letos bi 90. rojstni dan praznovalo kar nekaj znanih ljudi, med njimi pisatelj Rudi Šeligo (1935–2004), pevec ter igralec Elvis Presley (1935–1977), sociolog Marc Augé (1935–2023), pevec Luciano Pavarotti (1935–2007) in še bi lahko naštevali. Od takrat rojenih še živijo ameriški režiser Woody Allen, palestinski politik Abu Mazen, italijanski novinar Corrado Augias in igralka Giovanna Ralli. Istega leta, 26. januarja, je bil rojen tudi pisatelj Fulvio Tomizza (1935–1999). Rodil se je v Juricanih pri Materadi v času, ko je bila Istra pod fašistično Italijo. Naselje leži ob cesti, ki Buje povezuje z Umagom. Fulvio Tomizza je vedno pravil, da je slovanske krvi in italijanske kulture. Danes je ta binom popolnoma sprejet in ne predstavlja več nobene težave, a za njegovega življenja še zdaleč ni bilo tako. *** Pri dvajsetih letih je zapustil rodno Istro in se naselil v Trstu, še prej pa maturiral na liceju Carlo Combi v Kopru. Pomembna življenjska dogodka sta sledila tudi v Ljubljani (sodelovanje z režiserjem Františkom Čapom) in Beogradu (študij na tamkajšnjem vseučilišču). Zaradi tega so ga združenja istrskih optantov dolgo gledala sumničavo, saj se je v njihovih očeh »onegavil s Slovani«. Kljub temu se je Tomizza vedno dejavno zavzemal za sožitje med narodi ob severnem Jadranu. Istro je po očetovi smrti zapustil kot dvajsetletnik, a se je kmalu zatem tja vrnil, saj si je v zaselku Momikija nedaleč od Materade uredil nekakšno poletno rezidenco z velikim zelenjavnim vrtom. Tam je tudi napisal večino literarnih del. Fulvio Tomizza (1935–1999) *** Njegovi literarni začetki segajo v šestdeseta leta preteklega stoletja. Kakor sam pravi v avtobibliografiji Moja književniška poletja (Le mie estati letterarie) – v slovenskem prevodu jo je v prevodu podpisanega objavila revija Literatura leta 2011 – je na mladega avtorja tedaj odločno vplivalo srečanje s tastom Carlom Levijem, pisateljevo pero pa se je kalilo ob imenih, kakršni sta Elio Vittorini i

Airbeletrina, 24. marec ― Marguerite Duras: Zamaknjenost Lol V. Stein (Litera, 2019, prevod Barbara Pogačnik) »Zakaj se mi je prav ta knjiga zapisala v spomin? Ker imam zelo rada psihološke romane, psihodrame, filme, kjer je drama, kak zaplet in kjer obravnavajo pogled v dušo, največkrat v zapleteno dušo,« je v podkastu Območje lagodja povedala naša tokratna sogovornica Miša Molk, nagrajena novinarka, scenaristka, urednica in televizijska voditeljica, povezovalka prireditev, pa tudi nekdanja varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev na Radiu in televiziji Slovenija ter brez dvoma strastna bralka. O njeni strasti do branja priča podatek, da se s knjigo lahko druži tudi do tretje ure zjutraj. Zamaknjenost LOL V. Stein pa jo je še prav posebej zagrabila in potegnila k sebi: »Zelo zelo hitro sem jo prebrala. Namreč, moje knjige so izjemno popisane, ta pa je bila čista, kar pomeni, da je samo stekla skozme.« Knjigo, ki je stekla skoznjo, je napisala francoska pisateljica, dramatičarka, scenaristka in filmska režiserka 20. stoletja Marguerite Germaine Marie Donnadieu, ki je ustvarjala pod psevdonimom Marguerite Duras (1914–1996). V slovenščini imamo poleg njene Zamaknjenosti še avtobiografski roman Ljubimec, kratki roman Moderato Cantabile, zbirko kratke proze Bolečina in eseje Pisati. V literaturo in filme je pogosto vnesla sebe in svoje izkušnje, vendar ne tako, da bi bile neposredno razvidne. Nasploh je skrbno raziskovala teme ljubezni in ob tem psihološko zapletene intimne odnose, izgube, želje, spomin, kolonializem in ženskost. Francoski filozof Jacques Derrida je dejal, da je to ženska, ki ji je uspelo prisiliti tišino, da spregovori.     Tišina še kako govori tudi v romanu Zamaknjenost LOL V. Stein. Narativno je zgodba minimalistična: pripoveduje o treh ženskah in treh moških, povezanih v dva ljubezenska trikotnika. Naslovna junakinja Lol se za lep čas izvzame iz resničnega sveta, potem ko na plesišču skupaj s sošolko spremlja svojega zaročenca, kako iz njenega življ