Materinskemu dnevu ob rob – res praznik za vse?

Materinskemu dnevu ob rob – res praznik za vse?

Airbeletrina, 28. marec ― Za nami je materinski dan. Vsako leto mi vzbudi nelagodje. Otrok nimam. Moja mama, ki bi jo lahko ob tem dnevu obdarila z rožami ali, še raje, jo peljala na kavo in tortico, kot sva to včasih počeli, pa je žal že pokojna. Zato se vsako leto 25. marca, če se le da, v velikem loku izogibam družbenim omrežjem, saj dobro vem, da jih bodo spet preplavili zapisi o materinstvu kot pomembnem poslanstvu, verzi iz pesmi Toneta Pavčka, ljudje bodo na svojem zidu objavljali fotografije svojih mam ali pa voščilnice svojih otrok. Tudi letos je bilo tako, med vsesplošno evforijo praznovanja tega dne pa je bilo opaziti komaj kak prispevek, ki je ostal prizemljen ali je pozornost usmeril še v kak drug vidik materinstva poleg tistega, ki je v družbi vsesplošno prisoten, tj. materinstvo kot ideal in prepričanje, da smo ženske rojene za vlogo matere. »Sprašujem se, koliko žensk sploh hoče imeti otroke in koliko je takih, ki so celo življenje poslušale, da je imeti otroke nekaj, kar ženske pač počnejo.« »Živim življenje, ki si ga želim, in počutim se dobro v svojem telesu, pa čeprav mi nekateri ljudje še vedno govorijo, da bom obžalovala svojo odločitev [ne imeti otrok].« »Zdaj sem v svojih šestdesetih in tako vesela sem, da sem pri dvajsetih spoznala, da otroci niso zame. Nikoli nisem obžalovala svoje odločitve.« Med vsesplošno evforijo praznovanja tega dne je bilo opaziti komaj kak prispevek, ki je ostal prizemljen ali je pozornost usmeril še v kak drug vidik materinstva poleg tistega, ki je v družbi vsesplošno prisoten. To je le nekaj zapisov, ki so jih posameznice objavile na strani @wearechildfree na Instagramu. Gre za skupnost ljudi, ki slavijo življenje brez otrok in kjer se ženske, ki z drugimi delijo svoje izkušnje, vzajemno podpirajo pri tej odločitvi. In čeprav je obstoj te in podobnih skupin seveda nekaj pozitivnega ter lahko deluje na posameznico ohrabrujoče, je hkrati že to, da morajo ženske tako ali drugače ves čas razlagati lastno odločitev, zakaj ne
Kraljevski dan gledališča

Kraljevski dan gledališča

Airbeletrina, 27. marec ― Ne, ne more biti naključje, da njegov rojstni dan praznujemo prav danes, 27. marca, na svetovni dan gledališča. *** Samo oči moram zapreti, pa ga že vidim: odločnih in dolgih korakov jo primaha v predavalnico št. 15, ta veliko v pritličju Filofaksa. Zadovoljno premeri lepo zapolnjen amfiteater. Iz aktovke potegne papirje. Z zapestja sname uro, jo položi na kateder predse. Globoko vdihne. Se nam hrčkasto nasmehne. Palca zatakne za naramnice, dovolj elastične in prožne, da zmorejo objemati mogočno telo – in že zaorje v novo predavanje. Ki ga marsikdo med nami srka kakor prvovrstno gledališko predstavo – kar, in a way, tudi je. Da, naš profesor dr. Lado Kralj (1938–2022) je bil »polnokrvni gledališki človek par excellence«, kakor je leta 2020 poudarilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, ko mu je podelilo po njegovem očetu Vladimirju Kralju (1901–1969) poimenovano nagrado, in kakor zdaj beremo tudi v uvodnih vrsticah njegove nove knjige Treba se je odločiti, prve, v katero se nam žal ne more več podpisati. Kot osmi naslov v zbirki Acta comparativistica Slovenica je pri Založbi Univerze v Ljubljani izšel izbor krajših – pa spet ne tako zelo kratkih – spisov nekdanjega profesorja in predstojnika Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete, zatem nagrajevanega pisatelja, še prej pa enega osrednjih spremljevalcev in sooblikovalcev našega gledališkega sveta, od avantgardnega do institucionalnega. Potem ko je doktorat preoblikoval v monografijo Ekspresionizem (1986) in prav tako v zbirki Literarni leksikon pri DZS izdal še prav tako temeljito in temeljno Teorijo drame (1998) ter po upokojitvi leta 2006 svoje komparativistične razprave zbral v knjigi Primerjalni članki, so zdaj povezani še njegovi izbrani gledališki zapisi iz let 1959–2014, kar 55-letnega razpona: od zgodnjih kritik tedanjih predstav do pretresov sezon, poročil s festivalov, premislekov o gledaliških fenomenih in izstopajočih ustvarjalcih ter
še novic