Airbeletrina,
25. april
―
Serhij Žadan: Internat (Beletrina, 2024, prevod Primož Lubej in Janja Lubej Vollmaier)
»Internat je fantastično napisana zgodba o vojni, in to takšna, da o vojni skorajda nič ne reče,« je o romanu Serhija Žadana v Airbeletrininem podkastu Območje lagodja povedal tokratni sogovornik Ervin Hladnik Milharčič.
Novinar časopisa Dnevnik, publicist, prevajalec, avtor in vojni dopisnik nas je vodil skozi knjigo, za katero pravi, da je ni več izpustil, potem ko jo je vzel v roke. Zgodba Internata sledi učitelju ukrajinščine Paši, ki se v treh dneh prebija skozi nevarno, vojno območje, da bi iz internata rešil nečaka Sašo. Mesto so ravnokar zavzeli »oni drugi«, medtem ko območje Postaje, kjer živi, držijo »naši«. Žadan mojstrsko prikaže vojno, a ne z eksplicitnimi prizori nasilja, temveč jo govori skozi »poglede, pripombe, drobnarije«, skozi tesnobo, ki jo kažejo obrazi in njihova »zgrbljena telesa«.
V romanu ni moralističnih sodb; Žadan do svojih junakov očitno goji veliko spoštovanje, opisuje jih kot ljudi v položajih, nad katerimi nimajo nadzora. Paša sam sprva vztraja, da je »vedno na nikogaršnji strani«, a ga dejanja prisilijo k opredelitvi. Podobno kot romaneskne osebe se odločajo tudi ljudje, ko se znajdejo ujeti pot pokrovom vojne. Vztrajanje pri normalnosti sredi kaosa – pa najsi bodo to obiski literarnih večerov ali čiščenje ulic po bombardiranju – kaže na moč človeškega duha in identitete, ki je za Ukrajince, kot poudarja naš tokratni sogovornik, postala stvar »politične izbire«.
Ervin Hladnik Milharčič, ki Ukrajino dobro pozna tudi s terena, je za Žadanova literarna dela izvedel leta 2022 v Kijevu. Izkazalo pa se je, da je poznal njegovo glasbo: »On je punkrocker, ima bend Žadan in psi. Na odru ustvarjajo neznosen hrup. To je pošastna glasba … in je v popolnem nasprotju s tem, kar dela kot pisatelj in pesnik, ko je prav subtilno poetičen.«
Serhij Žadan (1974) je eden ključnih glasov sodobne ukrajinske literature – pisatelj, pesnik, prevajalec,
