Airbeletrina, 15. avgust ― »Vsesplošno priznana resnica je, da samski moški s čednim premoženjem nujno potrebuje ženo. Ko se tak moški naseli v soseščini, naj so njegova čustva in nazori še tako malo znani, je ta resnica v miselnosti okoliških družin tako globoko zakoreninjena, da ga imajo za zakonito lastnino te ali one svojih hčera.« Znameniti začetek romana Prevzetnost in pristranost angleške pisateljice Jane Austen (1775–1817), ki danes velja za eno najboljših del evropskega romanopisja, je predvsem zelo poveden, saj zgolj v nekaj stavkih zaobjame tematsko in slogovno bistvo pisave, ki jo je avtorica razgrnila v domala vseh svojih romanih. Poroka, rod in denar so osrednja vodila mladih posameznic, k čemur vsaj toliko kot one, ali še bolj, stremijo njihove matere. Svobodna izbira partnerja in življenjskega sloga nista sprejemljiva; sta znak manjvrednosti, pohujšljivosti in družinskega neuspeha. Čednost kandidata ne označuje privlačnosti njegovega videza, ampak se s tem pridevkom označuje obilje njegovega premoženja. Avtorica v vrhunski, ironični in nenavadno lahkotni prepletenosti realističnega prikaza častihlepnosti in omejenosti višjega srednjega sloja na angleškem podeželju s preloma 18. in 19. stoletja ter pronicljivega vpogleda v intimo njenih posameznikov pokaže, da prvi vtisi, pogojeni s prevzetnostjo in pristranostjo, po vsej verjetnosti varajo. V tem duhu živi tudi gospa Bennet, katere osrednja skrb je čim bolje omožiti pet odraslih hčera, med katerimi se inteligentna in samosvoja Elizabeth odloča drugače od materinih in družbenih pričakovanj. Izpisana v pisateljičini delni alteregovski maniri z lahkoto zavrne poroko z bratrancem, ki bo po očetovi smrti nasledil celotno družinsko premoženje, poroka ene izmed hčera z njim pa bi pomenila eksistencialno varnost družine. Njene oči so uprte v skrivnostnega in na pogled nedostopnega Darcyja, ki se ob prej omenjenem gospodu s čednim premoženjem pojavi v bližini njihovega posestva. Njuno naključno, spodletelo srečanje pom