Novice

literatura

Tanja Maljarčuk: »Del Ukrajine je še vedno z menoj, ukrajinske identitete ni mogoče odložiti«

Tanja Maljarčuk: »Del Ukrajine je še vedno z menoj, ukrajinske identitete ni mogoče odložiti«

Airbeletrina, 4. september ― Najprej se je zdelo, da bodo odgovori kratki in jedrnati. Za seboj je imela šest ur vožnje in bila je vidno utrujena. V Slovenijo je Tanja Maljarčuk (1983) prišla predstavit roman Biografija naključnega čudesa (Cankarjeva založba, zbirka Moderni klasiki, 2024), ki je v prevodu Primoža Lubeja in Janje Vollmaier Lubej, avtorice tudi krasnega spremnega zapisa, izšel v slovenščini. Ukrajinska pisateljica in esejistka je končala študij filologije na Prikarpatski državni univerzi Vasila Stefanika, poimenovani po ukrajinskem modernističnem pisatelju in političnem aktivistu. Po študiju je delovala kot novinarka ukrajinske televizije. Piše prozo in eseje, njena literatura je prevedena v številne jezike. Živi na Dunaju in je kolumnistka za spletno izdajo nemških časopisov Deutsche Welle in Die Zeit Online. V avtoričinem romanesknem prvencu Adolfov finale ali vrtnica za Lizo (2004) so prisotne teme nesrečne ljubezni, družinskega nerazumevanja, boja za ljubezen in svobodo. Za zgodbo Ženska in njena riba, prevedeno tudi v slovenščino, je prejela vileniški kristal. Leta 2012 je v Ukrajini izšel roman Biografija naključnega čudesa, ki je avtorici prinesel nominacijo za knjigo leta. Kasneje so sledili še drugi pomembni dosežki: roman Zabuttja (Forgottenness, 2016) je prejel nagrado BBC Ukrajina – knjiga leta, leta 2018 pa je za odlomek v nemščini prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann. V središču pripovedi romana Biografija naključnega čudesa je Lena, ki živi v San Francisku na zahodu Ukrajine v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Umeščenost romana v čas in prostor je tudi simbolna: pripoved se osredotoča na usodo posameznikov in družbe v postosamosvojitvenem obdobju. Značilnosti avtoričinega pisanja so neizprosni komentarji družbenega nasilja, feminizacija revščine, opisi alkoholizma, doma, ki namesto varnosti pogosto predstavlja pekel, odnosa družbe in države do živali in invalidov ter absurdnosti bivanja, prignane do skrajnosti. Tanja Maljarčuk (Fotograf

Objavljen izbor zlatih hrušk 2024

Bralno društvo, 3. september ― rokovni odbor Priročnika za branje kakovostnih mladinskih knjig je med več kot tisoč otroškimi in mladinskimi knjigami, ki so izšle v letu 2024, odbral 107 zlatih hrušk – odličnih izdaj, ki izstopajo po vsebini in izvedbi (novosti, prenovljene izdaje in novi izbori).

2. novinarska konferenca 40. festivala Vilenica

Društvo slovenskih pisateljev, 2. september ― Danes je v prostorih Društva slovenskih pisateljev potekala novinarska konferenca ob predstavitvi jubilejne, 40. edicije mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo potekal med 8. in 13. septembrom 2025 v različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu. Na novinarski konferenci so program festivala predstavili predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk, predsednik vileniške žirije Gregor Podlogar, programski vodja festivala Miha Maurič, podpredsednik društva Matej Krajnc ter vodja pisarne društva Glorjana Veber. V svojih nagovorih so poudarili pomen Vilenice kot enega osrednjih kulturnih dogodkov v regiji, ki vsako leto soustvarja prostor za literaturo, dialog in razmislek o sodobnih družbenih izzivih. Letošnja Vilenica bo v šestih dneh ponudila enajst osrednjih dogodkov, ki bodo potekali v Ljubljani, Sežani, Kopru, Novi Gorici, Trstu ter v mitskem prostoru kraške jame Vilenica, kjer bo tudi letos potekala slavnostna zaključna prireditev s podelitvijo vileniške nagrade. Osrednji festivalski program vključuje številna literarna branja, večere pogovorov z uveljavljenimi mednarodnimi in domačimi avtorji ter okroglo mizo z naslovom Nova pravila bivanja, ki bo v središče postavila razmislek o perečih vprašanjih današnjega časa – od geopolitičnih kriz, vojn in podnebnih sprememb do erozije temeljnih človekovih pravic in vse globlje družbene polarizacije. Sodelujoči bodo skupaj iskali odgovore na vprašanje, katere oblike sobivanja so še mogoče v času, ko se zdi, da so solidarnost, empatija in spoštovanje različnosti vse bolj na preizkušnji. Ob tej priložnosti so bili predstavljeni tudi vsi letošnji festivalski knjižni naslovi, ki spremljajo in dopolnjujejo festivalsko dogajanje. Med njimi izstopajo: Predsednik društva Marij Čuk je ob zaključku naznanil, da bo ob jubilejnem festivalu častni kristal Vilenice podeljen prvemu ideatorju festivala, gospodu Aleksandru Peršolji.

2. novinarska konferenca 40. festivala Vilenica

Vilenica, 2. september ― Danes je v prostorih Društva slovenskih pisateljev potekala novinarska konferenca ob predstavitvi jubilejne, 40. edicije mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo potekal med 8. in 13. septembrom 2025 v različnih krajih po Sloveniji in zamejstvu. Na novinarski konferenci so program festivala predstavili predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk, predsednik vileniške žirije Gregor Podlogar, programski vodja … Continued
še novic