Niso bili samo številke: Javno branje imen ubitih otrok iz Gaze

Društvo slovenskih pisateljev, 29. september ― Društvo slovenskih pisateljev se pridružuje humanitarni akciji javnega branja imen ubitih otrok iz Gaze. “Vsi otroci so naši otroci, je rekel prijazen glas, vse smrklje in frklje in froci, vsi svetlih in črnih in kodravih las. Vsi naši. Tudi tisti drugačni, drugačne usode in vere in ras, vsi beli in črni, vsi bolni in lačni, so taki kot kdo izmed nas.” (Tone Pavček, “Vsi naši otroci”) V Gazi se pred našimi očmi dogaja genocid. Ljudje tam umirajo zaradi bomb, lakote in kar je še najhuje, molka tistih, ki bi lahko ukrepali. Po uradnih podatkih je bilo v zadnjih dveh letih ubitih več kot 20.000 otrok – neuradne številke pa so še višje. Si predstavljate, da bi to bili vaši otroci? Bratje, sestre, nečakinje, vnuki? Ne bomo dopustili, da bi jih Izrael dokončno izbrisal. Skupaj bomo v javnem prostoru brali njihova imena, da ne bi pozabili na njihova življenja. Niso bili samo številke! Vsak od njih je pripadal človeštvu. Branje bo potekalo po več slovenskih krajih in skupaj bomo podali sporočilo, ki ga ne bo mogoče preslišati. Postanimo prijazen glas iz Pavčkove pesmi in pokažimo, da v Sloveniji ne pristajamo na realnost, ki normalizira genocid! KAKO SODELOVATI? Branje bo potekalo v soboto, 11. oktobra, od 9. ure do večera na Kongresnem trgu v Ljubljani. Vsak bralec ali bralka bo prebral delček imen. Lahko se prijavite prek e-maila, v katerem nam posredujete vaše ime in priimek ter želeno uro branja. Lahko pa pridete mimo in berete, ko pridete na vrsto. Povabite družino in prijatelje. Lahko s seboj prinesete sporočila in ilustracije za otroke v Gazi, k temu spodbudite tudi svoje otroke. Posredovali jih bomo v Gazo in jim sporočili, da niso sami. Prijave za branje v Ljubljani: float2gaza@gmail.com Branje v Ljubljani poteka v sodelovanju s Festivalom miru. Akcija je del svetovnega gibanja Global Art Mobilization, ki kulturne delavke in delavce (in vse druge) spodbuja k akcijam v znak solidarnosti s Palestinci in Palestinkami. Branje sovpada tudi s Tednom otroka 2025. https://

Vilenica 2025 – kolumna Dragana Velikića

Vilenica, 29. september ― Ne, to ni ime vojaške vaje. Vilenica je jama v Sloveniji, najstarejša turistična jama v Evropi. Prvi turisti so bili zabeleženi že leta 1633. Nahaja se ob vasi Lokev v občini Sežana, na Krasu. Dolga je več kot 1.300 metrov, z globino 180 metrov, do dela, odprtega za obiskovalce – res čudovitega – pa se … Continued

Matematika

Vrabec Anarhist, 29. september ― Matematika  Rečem, da imam domačo nalogo pri matematiki in se zaprem v svojo sobo. Odprem matematični zvezek in vse, kar sem napisal prej, se mi zazdi bedasto. Iztrgam list s...

Vilenica 2025 – kolumna Dragana Velikića

Vilenica, 28. september ― Ne, to ni ime vojaške vaje. Vilenica je jama v Sloveniji, najstarejša turistična jama v Evropi. Prvi turisti so bili zabeleženi že leta 1633. Nahaja se ob vasi Lokev v občini Sežana, na Krasu. Dolga je več kot 1.300 metrov, z globino 180 metrov, do dela, dovoljenega obiskovalcem — res fascinantnega — pa se morate … Continued
Gregor Strasbergar – Štras: »Življenje je zelo lepa stvar«

Gregor Strasbergar – Štras: »Življenje je zelo lepa stvar«

Airbeletrina, 26. september ― Z Gregorjem Strasbergarjem – Štrasom, pevcem novomeškega benda MRFY, sva se srečala na oblačno soboto, v Celjskem mladinskem centru, kjer so MRFY nekaj ur pozneje nastopili na FUL Festu. Festival za mlade, ki tu poteka že tradicionalno, jih je letos gostil drugič, in zvečer so, nič kaj presenetljivo in kljub deževju, na odru spet nažigali in navdušili. Gregor je prijeten, topel in sproščen sogovornik, ki s svojo širino, smislom za humor in odštekano karizmo zlahka ustvari občutek, da se pogovarjaš s prijateljem. MRFY je eden najprepoznavnejših bendov nove generacije slovenske glasbene scene, ki že več let piše zgodbo o uspehu, s prepoznavnim zvokom, šarmantnim nastopom in z iskreno odrsko energijo. Gregor Strasbergar – Štras kot frontman s svojo prezenco in vokalom bendu doda piko na i, med pogovorom pa sva se osredotočila predvsem na njegov proces pisanja besedil, vplive in želje. Gregor Strasbergar – Štras (Fotografija: Taja Hrovat) Pišeš besedila sam? Kakšen je tvoj proces, si bolj impulziven ali delaš več verzij, popravljaš, piliš? »Ja, besedila večinoma pišem jaz. To so zelo različni procesi, za vsak komad posebej. Nekateri nastanejo takoj, že v ‘jamu’, nekateri potrebujejo dve leti. Dejansko je pri vsakem komadu drugače, nekateri morajo biti sproščeni, drugi impulzivni. Pri nekaterih moram iti v neke ‘luknje’, pri drugih ne, to je zelo raznoliko ustvarjanje.« Se ti zdi, da obstaja razlika med pisanjem besedil za pesmi in pisanjem poezije? Si kdaj pisal tudi »klasično« poezijo? »Absolutno! Pisanje poezije je, vsaj meni, bolj sproščujoče, brez obvez, lahko bi rekli, da je manj nekih okvirjev. Pri besedilih za glasbo je pa tako, da ko zadeneš tisto pravo, ko se to zgodi, mi je večji užitek. Pri poeziji gre vse nekako bolj tekoče, medtem ko je pri glasbi več faktorjev. Stvari drugače zaživijo in tudi drugače se pokažejo znotraj komada. Kak tekst lahko na primer odlično deluje na papirju, ampak ko ga daš v komad, se ne obnese. Tudi m
še novic