Pankrt

Vrabec Anarhist, 22. oktober 2025 ― Založba knjig Mariborski kulturni center, 2025   Zavezala bi v punkeljček vse neljubezni nedotike neljubeče besede Vse pretveze vse lažne intrige vsa svoja hrepenenja Vse tvoje zavrnitve ves srd in...
Sprava s svojo in kolektivno zgodovino

Sprava s svojo in kolektivno zgodovino

Airbeletrina, 22. oktober 2025 ― V najtišjem kotu ljubljanske knjigarne Konzorcij smo v četrtek zvečer doživeli nekoliko podaljšano izkušnjo Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Prisluhnili smo pisateljicama, ki sta letos nastopili na festivalu, prva kot slovenska avtorica v središču, druga kot gostja, druži pa ju predvsem literarna obravnava družinskih zgodb, svojstvenega doživljanja zgodovine, nepripadnosti večini in nerazrešenih podedovanih travm. Maja Haderlap z avstrijske Koroške pričujoče teme razgrinja v romanih Angel pozabe (Litera, 2012) in Ženske v temi (Goga, 2025), oba je iz nemščine prevedel Štefan Vevar, medtem ko jih Veronika Simoniti obravnava v romanu Ivana pred morjem (Cankarjeva založba, 2019), za katerega je leta 2020 prejela nagrado kresnik. Maja Haderlap in Veronika Simoniti, samosvoji pisateljici, ki pa ju marsikaj tudi druži. (Fotografija: Ajda Klepej) Čeprav Maja Haderlap piše v nemščini in je vpeta v nemški literarni prostor, se njena literatura giblje v diapazonu slovenskega. Zaznamujejo jo slovenska zgodovina, izročilo in izkušnja slovenstva zunaj meja Slovenije. Njene knjige sočasno izhajajo v nemščini in slovenskem prevodu, sama pa razširja pojem slovenske literature, ki tako postaja vse bolj odprta in prepišna. Kako lepo so njena dela sprejeta v slovenski književnosti, dokazuje tudi nagrada mira, ki jo je prejela za Angela pozabe. »Sama čutim, da so moje knjige tudi slovenske,« pravi. Njen sentiment do slovenstva se kaže tudi v pripovedovanju: Slovenci vselej smo, gre za našo tradicijo, našo zgodovino. »Slovenščina ima, podobno kakor drugi jeziki, tudi možnost sprejemanja ljudi vase,« pravi Maja Haderlap, »in jih tudi sprejema.« Poleg nje med avtorice in avtorje, ki v tujem jeziku pišejo v in o slovenskem prostoru, sodita tudi Erica Johnson Debeljak in Lidija Dimkovska. Posledice druge svetovne vojne je Maja Haderlap doživljala predvsem kot koroška Slovenka, tragično usodo babic in mater iz svoje bližnje okolice pa ubesedi v obeh roma
Igiaba Scego piše »zgodbovino« svoje družine, diktature, vojne, migracij …

Igiaba Scego piše »zgodbovino« svoje družine, diktature, vojne, migracij …

Airbeletrina, 21. oktober 2025 ― »Kompleksno identiteto, ki je posledica kolonializma, lahko ponazorimo z razbitim ogledalom, pri čemer pri pobiranju črepinj vsakič ugotovimo, da kakšna manjka,« je ob septembrskem obisku Nove Gorice dejala Igiaba Scego. Z italijansko pisateljico somalijskih korenin se je na 10. literarnem festivalu Mesto knjige pogovarjal Martin Lissiach. V slovenskem prevodu imamo dve njeni knjigi: leta 2016 je pri Literi izšel roman Moj dom je tam, kjer sem, leta 2020 pri Kulturno-umetniškem društvu Police Dubove pa Adua; oba je prevedla Alenka Jovanovski. Njen zadnji roman, ki ga sicer še nimamo v prevodu, je Cassandra a Mogadiscio (Kasandra v Mogadišu), leta 2023 nominiran za nagrado strega. Naslov namiguje na prerokinjo Kasandro iz grške mitologije, ki ima dar videnja prihodnosti, a ji nihče ne verjame. Roman Cassandra a Mogadiscio (Feltrinelli, 2023) je bil nominiran za nagrado strega. Čisto na začetku pogovora je Igiaba Scego spregovorila o deželi svojih prednikov, Somaliji, ki je bila od poznega devetnajstega stoletja izmenično italijanska in britanska kolonija. Prvih nekaj let po osamosvojitvi je sicer tako gospodarsko kot družbeno in kulturno zacvetela, a vojaška diktatura je terjala davek. Leta 1991 je izbruhnila državljanska vojna. Somalija je bila od poznega devetnajstega stoletja izmenično italijanska in britanska kolonija. Prvih nekaj let po osamosvojitvi je sicer tako gospodarsko kot družbeno in kulturno zacvetela, a vojaška diktatura je terjala davek. Kompleksna zgodovina Somalije, ki so jo zaznamovali kolonializem, diktatura in državljanska vojna, je številne Somalce prisilila, da so zapustili državo, med njimi tudi družino Igiabe Scego. Njen oče Ali Omar Scego je bil pomembna politična osebnost v Somaliji, med drugim prvi guverner somalijske prestolnice Mogadiša in somalijski veleposlanik v Belgiji. Po državnem udaru leta 1969, ko je oblast v državi prevzel diktator Siad Barre, je bil prisiljen Somalijo zapustiti. Z ženo je odše

Izjava DSP ob ukinitvi podpore Cankarjevi nagradi zaradi govora Mojce Kumerdej

Društvo slovenskih pisateljev, 20. oktober 2025 ― Društvo slovenskih pisateljev najostreje obsoja odločitev Občine Vrhnika, da ukine podporo Cankarjevi nagradi zaradi govora naše članice Mojce Kumerdej na letošnji slovesni podelitvi priznanja. Gre za nezaslišan ukrep kaznovanja svobodnega izražanja misli, besede in stališč, za netoleranten in sovražen odnos do drugače mislečih. Odločitev spominja na totalitarne režime in tepta najosnovnejše pravice strpnega soočanja v demokratični družbi. Je očiten napad na avtonomijo in temeljno poslanstvo književnosti, ki ga DSP najodločneje zavrača in izraža solidarnost vsem prizadetim. Marij Čuk Predsednik Društva slovenskih pisateljev 

Eric Gobetti in Marij Čuk o fojbah

Društvo slovenskih pisateljev, 20. oktober 2025 22. oktobra ob 18. uri v kavarni San Marco v Trstu Založba Mladika vabi v sredo, 22. oktobra, v kavarno San Marco v Trstu na pogovor o romanu La foiba (Mladika, 2024; prevedla Martina Clerici), italijanskem prevodu literarnega dela Fojba, v katerem se je pisatelj Marij Čuk spopadel s kočljivo temo kraških brezen – fojb, ki doslej v slovenski književnosti še ni bila literarizirana. Čuk se v svojem delu zaustavi predvsem na vzrokih fojb, pozornost namreč usmeri v petindvajsetletno fašistično strahovlado, ki je zarezala v posamezne človeške usode in v celotni slovenski narod ter pustila prelomne posledice. Na sredini prireditvi se bosta na temo fojb pogovarjala pisatelj Čuk in italijanski zgodovinar Eric Gobetti, ki raziskuje fašizem, drugo svetovno vojno in odporniško gibanje v Jugoslaviji v 20. stoletju. Gobetti je napisal več knjig o fašizmu – omeniti velja Dittatore per caso. Un piccolo duce protetto dall’Italia fascista, I carnefici del Duce ter drobno knjigo z naslovom E allora le foibe?, ki je izšla tudi v slovenščini v prevodu Nevenke Troha z naslovom No, kaj pa fojbe?. Delo je v Italiji dvignilo veliko prahu, ker v njem avtor ponuja drugačno branje vojnega in povojnega dogajanja, predvsem pa hoče zgodovinsko dogajanje pripeljati v realne okvire, brez mistifikacij in retorike. Vabljeni v kavarno San Marco na Ulici Battisti na zanimivo srečanje. Začetek ob 18. uri. MLADIKAUlica Donizetti 334133 TrstTel. +39 040 3480818
Pod pikastim dežnikom

Pod pikastim dežnikom

Knjižnica Slovenska Bistrica, 20. oktober 2025 ― V petek, 17. oktobra 2025, je Knjižnica Pragersko za otroke pripravila prav posebno presenečenje – lutkovno predstavo Pod pikastim dežnikom v izvedbi lutkovne skupine Pika-poka. Dvorano je napolnil smeh, iskrive oči in otroško navdušenje. Zgodba, polna domišljije in topline govori o deklici Tinki, ki za rojstni dan dobi  pisan pikast dežnik. Predstava postane prav čarobna, ko se ob spremljavi posebne pesmi udejanji dež. Dež, ki običajno pomeni konec igre na prostem, postane priložnost za nova poznanstva in skupno dogodivščino. Hvala vsem, ki ste bili z nami – in se vidimo pod naslednjim "pikastim dežnikom".  

Kako kap lja življenje

Vrabec Anarhist, 20. oktober 2025 ― Lara Božak : Kap lje kap lje, Založba Pivec, 2025 rana je pop                    kovina popkovina je način obstajanja Lara Božak je ime ob katerem marsikdo v zadnjem času pristriže...

Kako kap lja življenje

Vrabec Anarhist, 20. oktober 2025 ― Lara Božak : Kap lje kap lje, Založba Pivec, 2025 rana je pop                    kovina popkovina je način obstajanja Lara Božak je ime ob katerem marsikdo v zadnjem času pristriže...
še novic