Novice

literatura

Spominski večer, posvečen Zlatku Verzelaku

Spominski večer, posvečen Zlatku Verzelaku

Knjižnica Slovenska Bistrica, 24. november ― Ob koncu tedna smo počastili Zlatka Verzelaka – Franca Vezela s spominskim večerom, na katerem smo si ogledali dokumentarni film Vezela režiserja Toma Novosela. Posvetili smo se tudi njegovi literarni zapuščini in ustvarjalni poti. Ob omizju spomina, zgodb in prijateljstva so bili gostje, ki so ga poznali in z njim ustvarjali – direktorica Knjižnice Ksaverja Meška Slovenj Gradec Draga Ropič, Andrej Makuc ter Zlatkova dolgoletna prijatelja Marjan Krajnc in Dejan Kalan. Večer so s svojimi nastopi obogatili Marjan Krajnc in glasbena skupina Jebe’la cesta, ki so izvedli izbor Vezelinih pesmi. Pogovor je vodila Patricija Breznikar.  
Česa vse se veselimo na knjižnem sejmu?

Česa vse se veselimo na knjižnem sejmu?

Airbeletrina, 24. november ― Slovenski knjižni sejem se je odprl! In to že 41. po vrsti, letos z glavnim sporočilom: »Potovanje je beseda.« Slednjemu se ne čudimo, ko pa je glavna osebnost letošnjega sejma znamenita Celjanka, Celje je namreč tudi mesto v gosteh (Madžarska kot država v fokusu), Alma M. Karlin. Letošnja novost je, da bo sejem vrata odprl že v ponedeljek, 24. novembra, kar pomeni en dan brskanja po knjigah več. In koliko razstavljavcev lahko pričakujemo? Na Gospodarskem razstavišču se bo predstavilo 114 razstavljavcev in zvrstilo kakih 300 dogodkov za vse generacije, od otroških predstav do literarnih večerov in strokovnih razprav. Tudi letos je seveda vstop na sejem brezplačen. Obiskovalcem sejma je zagotovljen tudi brezplačni LPP prevoz in polovična cena vozovnice za vlak. Pričakujemo pa lahko tudi praznovanje 100-letnice Mikija Mustra v Stripovskem kotičku, nastope avtorjev, kot so Svetlana Slapšak, Tadej Golob, Bronja Žakelj, David Zupančič, Nik Škrlec, Boštjan Gorenc – Pižama in mnogi drugi, ter bogat mednarodni program s priznanimi gosti iz Madžarske, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Alžirije in Švice. Knjižni sejem je in ostaja prostor, kjer slavimo knjigo, ki je srce vsake kulture, obiskovalci pa so utrip tega srca, ki sejem in knjige dela žive, kot je povedala direktorica 41. Slovenskega knjižnega sejma, Helena Kraljič. Predvsem pa: kaj nas pričakuje na knjižnih policah? Precej novosti lahko delimo z vami v spodnjem prispevku, ki je kar dolg … Še več pa vas čaka na knjižnem sejmu. Se vidimo med policami, pregradami, na dogodkih in pa predvsem ob knjigah, ki nas povezujejo! Na Gospodarskem razstavišču se bo predstavilo 114 razstavljavcev, odvilo pa se bo okoli 300 dogodkov za vse generacije, od otroških predstav do literarnih večerov in strokovnih razprav. (Fotografija: Andraž Gombač) Alma Maksimilijana Karlin: Maksimilijan Celjski (Celjska Mohorjeva družba, prevod Jerneja Jezernik) V letu, ko je Celje mesto v fokusu in Alma M. Karlin osredn
"Poezija je doma na Arsu."

"Poezija je doma na Arsu."

MMC Knjige, 23. november ― Ste se ob naslovu prispevka zdrznili? Ste morda zamrmrali v brado, da poezija vendar izhaja v vrsti literarnih revij, da tu in tam izide v zbirkah pri različnih založbah in da smo s Črno skrinjico dobili zbirko vznemirljivih poetik in glasov itd. ?
Miki Muster: »Moj slogan je: ostani otročji. Veseli se neumnosti, če je zabavna.«

Miki Muster: »Moj slogan je: ostani otročji. Veseli se neumnosti, če je zabavna.«

Airbeletrina, 22. november ― Rodil se je na današnji dan, okroglo stoletje tega, 22. novembra 1925, v Murski Soboti. Starši so ga poimenovali Nikolaj, krstil pa ga je Madžar, ki je v krstno knjigo zapisal Miklós. Rodil  se je Miki Muster, junak naših otroštev … Pomnim, dobro pomnim: sedim na zadnjem sedežu našega fička. Požiram nov strip o Zvitorepcu, Trdonji in Lakotniku. Mama in tata me spodbujata, naj vsaj malo odvrnem oči od knjige in pogledam skozi okno. Poglej, kako lepa narava! Jaz pa strmim v prazno in premišljam, ali je sploh resničen. Miki Muster. Ali zares obstaja. Ker ima tako nenavadno ime. Ni Frane ali Pepo ali Nine, kot se kličejo strici v naši soseski. Je Miki. Kot Miki Miška. V nobenem stripu ni njegove fotografije. Ali te stripe riše ena tak hecen možic, tudi sam izmišljen in narisan? V nobenem stripu ni njegove fotografije. Ali te stripe riše ena tak hecen možic, tudi sam izmišljen in narisan? Nekaj let zatem, ko sem že bral druge reči, sem vedel, kako je videti. En tak siv stric, prav nič umetniško ekscentričen. Me ni več kdove kako zanimal, me ni več privlačil, nisem bil več oboževalec – sem bil prepričan, da nisem. Dokler. Sredi študentskih letih sem jo nekega dne iz svoje sobice v ljubljanski Rožni dolini kot običajno mahnil do one trgovinice v uličici tam doli. Zakorakam vanjo – in pred sabo uzrem njega! Stoji ob policah, izbira, polaga v košarico. Sem bil prepričan, da nisem več oboževalec. Pa obstanem sredi trgovinice odprtih ust, kot bebec strmim vanj, hlastam za zrakom. Pogleda me. Zbegano prikimam. To je to. Nič več od tega. Najino prvo srečanje v živo. Prej nešteto neskončnih uric v družbi njegovih stripov – zdaj pa tole buljenje v sivega gospoda s košarico. Nič od niča. *** Večkrat zatem sem se grizel, zakaj ga nisem ogovoril. Zakaj mu nisem povedal, kak car je. Kako nam je ozaljšal in obogatil otroštvo. Kot novinar Primorskih novic sem kdaj predlagal, da bi naredil intervju z njim. Pa zdaj ni bil pravi čas, drugič ni bil nesojeni i
Jim Jarmusch in Cate Blanchett. Da, oba.  

Jim Jarmusch in Cate Blanchett. Da, oba.  

Airbeletrina, 21. november ― Osemnajst let, ja, osemnajst let pozneje ji bom danes morda končno lahko povedal … Tako si mrmram, ko se vzpenjam po mogočnem marmornatem stopnišču palače Casinò na beneškem Lidu. Pa zastanem. Vzdihnem. Huh, je pa res gneča! Kolona novinarjev in drugih radovednežev je dolga, itak, kajpada, kakopak, saj bosta na tiskovki kmalu nastopila oba, pravijo, napovedujejo, obljubljajo. Zato se brez oklevanja postavim v vrsto, kajti nadvse ljuba sta mi oba – tako Jim Jarmusch, ikona ameriškega neodvisnega filma, kakor seveda Cate Blanchett, avstralska igralka, dvakratna oskarjevka, upravičeno ena najbolj cenjenih v cehu. Akreditirani na 82. Beneškem filmskem festivalu si med čakanjem pred dvorano čas preganjamo, kakor vemo in znamo. Kolega iz Avstrije se domisli, da bi primerjali Jarmuschove filme, jih skušali razvrstiti od najljubšega do najmanj posrečenega. In evo, že česnamo, se sprva skušamo spomniti, kako gredo po letu nastanka, kako se vrstijo skozi minula štiri desetletja: Stranger Than Paradise, Down By Law, Mystery Train, Night On Earth, Dead Man, Coffee and Cigarettes, Broken Flowers, Paterson, The Dead Don’t Die … Obujamo spomine na raznolike like, taksiste in njihove stranke od ZDA do Rima in Helsinkov, na klepete ob kavi in cigaretah, na spopade z živimi mrliči … Filmski svet Jima Jarmuscha. Iz spomina skačejo  Jarmuschu in nam ljubi igralci: John Lurie, Tom Waits, Steve Buscemi, Iggy Pop, Bill Murray, Adam Driver … Da, med njimi je kar nekaj muzikantov, saj je tudi to svet Jima Jarmuscha. Film. Glasba. Literatura. Vsestranski umetnik, eden zanimivejših, velemojster skrbno stkanih dialogov in prizorov, ki si vzamejo čas, ki v gledalca prodirajo počasi – a sežejo globoko. Nemalo jih premore tudi njegov novi film Father Mother Sister Brother (Oče mati sestra brat), dobitnik glavne nagrade na letošnji beneški Mostri, zlatega leva za najboljši film. V treh poglavjih spoznamo zdaj že odrasle otroke in njihov odnos do staršev: v poglavju Oče se s
še novic