Airbeletrina, 17. december 2025 ― Ob romanu Poletje, ko sem se naučila leteti, po katerem so posneli tudi uspešen, nagrajevan film, se s srbsko avtorico Jasminko Petrović (1960) in z njenimi deli za mladino ne srečujemo prvič. Se pa morda (marsikateri) domači bralec mladinskih romanov prvič srečuje s tematizacijo vojne na področju bivše Jugoslavije in z njenimi posledicami, tokrat predvsem na ravni posameznih družin. Sašo Puljarević v spremni besedi piše: »Če so druge književnosti relativno hitro (na začetku res nereflektirano, a sčasoma vse bolj konstruktivno) začele tematizirati vojne ob razpadu SFRJ, je ta tema v srbsko književnost vstopila počasneje in velikokrat z zadržkom. Nič drugače ni bilo tudi na področju mladinske književnosti, in prav Petrović s svojimi deli zapolnjuje vrzeli, ki še danes zevajo na literarni, še bolj pa na družbeni ravni.« Avtorica nas v roman, ki ga izpiše v triindvajsetih poglavjih oziroma triindvajsetih (neprespanih) nočeh, potegne s prvoosebno pripovedovalko Sofijo, ki je postavljena pred velik izziv – preživeti del poletnih počitnic z babico na Hvaru, medtem ko bo njen brat Luka taboril, njene prijateljice pa bodo uživale v domačem Beogradu v družbi druga druge. Sofija ve, da se babica v Stari Grad vrača po šestindvajsetih letih, in se zaveda, da to verjetno zanjo ni lahko. In ko prispeta na otok, je nad babico, ki jo spoznamo kot odločno, trmasto žensko s svojim prav, o kateri vnukinja ves čas govori kot o »glavni igralki«, okoli katere se mora vedno vse vrteti, nemalo presenečena: »Tu je čisto drug človek. Sploh je ne prepoznam več. Kot bi odklenila skriti del svoje osebnosti, ki je na prostosti čisto ponorel. Tako nekako, ne znam si tega bolje pojasniti.« Sofija ve, da se babica v Stari Grad vrača po šestindvajsetih letih, in se zaveda, da to verjetno zanjo ni lahko. Babica je tudi tista, ki ima vsled svojega smrčanja na vesti Sofijine neprespane noči, v katerih se ta vrača v dan, ga obnavlja in prevprašuje, dokler je med mlatenjem

Knjižnica Slovenska Bistrica, 17. december 2025 ― V predprazničnem času se je v osrednji knjižnici s pravljičnim večerom za odrasle sklenila dvanajsta sezona Vošnjakove bralne značke za odrasle. Tudi letos so bili uporabniki povabljeni k sodelovanju in branju knjig s priporočilnega seznama Vošnjakove bralne značke za odrasle, ki vsako leto poteka od marca do novembra. Letošnjo sezono je bralni izbor zaznamovala tema (Ne)znani Slovenci. Rdeča nit je ponudila posebno priložnost za spoznavanje zgodb ljudi, ki bi sicer lahko ostale spregledane, če jih ne bi odkrivali in spoznavali skozi knjige. S svojo radovednostjo in predanostjo branju, sodelujoči vsako leto znova dokažejo, kako pomembna ter predana je bralna kultura v našem prostoru, saj je bralno značko uspešno osvojilo 124 bralk in 14 bralcev, skupaj torej kar 138 sodelujočih. Ob zaključku so bili vsi povabljeni na že tradicionalno zaključno prireditev s pravljičnim večerom, na katerem so prejeli zahvalna darila knjižnice. Pravljični večer poteka v organizaciji Mariborske knjižnice v sodelovanju s partnerskimi in pridruženimi knjižnicami. Tokrat so večer bogatili pripovedovalci: Sanja Selinšek (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj), Brigita Lavrič (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto), Agica Kovše (Mariborska Knjižnica) in Silva Kos (Knjižnica Antona Tomaža Linharta Radovljica). Pravljični večer sta glasbeno obarvala učenca Glasbene šole Slovenska Bistrica Andrej Dolar in Matej Grobelnik Pek pod mentorstvom Amadeja Hercoga. Dogodek je vodila Mojca Plaznik Plavec, ki se je vsem sodelujočim zahvalila in zaželela pravljične prihajajoče praznične dni. Iskrene čestitke vsem udeležencem Vošnjakove bralne značke za odrasle. Pridružite se veliki družini tudi v prihodnji, trinajsti sezoni Vošnjakove bralne značke za odrasle in postanite del knjigoljubov. (Tanja Jakolič)