Društvo slovenskih pisateljev, 6. januar ― 13. 1. ob 18.00 v Josipinini knjigarni predstavljamo knjigo Mišelovka Dominika Milotića. Knjiga je izšla pri založbi Kulturni center Maribor. KRATEK POVZETEK Roman sestavlja šest delov in epilog. Osrednji lik je Alfred Stanovnik, ki poskuša osmisliti svoje življenje in napake skozi besedilo, ki ga je prejel v očetovi zapuščini in za katerega se mu zdi, da na skrivnosten način nagovarja celotno njegovo družino. Na zgodbo pa se navežejo še druge perspektive, glasovi njegove žene, vnuka in tretjeosebnega pripovedovalca, ki razrahljajo pripoved in postavijo pod vprašaj Alfredova dejanja in strahove. Dogajanje se od jasne zgodovinske in časovne umeščenosti in linearnega poteka spušča do moraste preganjavice, ki ob samoopazovanju in obujanju spominov vznika v likih. Kljub preskokom v času in prostoru, od mitološke zgodbe iz davne preteklosti in krvoločnih izbruhov Druge svetovne vojne do ohlapne sedanjosti, ki jo na preteklost veže zgolj še ohlajajoči se spomin, se dogajanje vedno znova pripne ne isto rdečo nit. Alfredove misli in slutnje nas tako po številnih ovinkih in prispodobah vodijo skozi njegove dejanske in namišljene bolečine, ki jih proti svoji volji predaja naslednjim rodovom. Vendarle pa upanje nikoli ne presahne in vsak nov naraščaj še naprej zagrizeno živi, v upanju, da bo naposled dosegel olajšanje – ali pa vsaj odvezo in nemoten prehod v svet pozabe. ODLOMEK Nato so v ožini, skozi katero se je odpiral vstop v zaliv, zagledali ladjo, ki je utrujeno drsela po težki gladini. Videti je bila precej večja od bark, ki so jih poznali, a se je s svojimi raztrganimi jadri premikala tako klavrno počasi, da jih je postopoma minila odrevenelost in je strah nadomestila zadržana radovednost. Vse je prešinilo isto olajšanje, da se morda vendarle še ni zgodilo tisto, česar so se bali. Več

Airbeletrina, 3. januar ― Znanstvena fantastika kar prekipeva od epskih vesoljskih zgodb resnega tona, kar ni samo po sebi nič slabega, vseeno pa kdaj prav prija kakšno krajše, humorno delo, ki se zdi lažje obvladljivo. Prav taka je serija Fentabotovi dnevniki ameriške pisateljice Marthe Wells, ki trenutno obsega sedem krajših romanov (osmi izide prihodnje leto) in si za protagonista izbere pikrega odpadniškega vardroida Fentabota. Prvi dve knjigi iz serije, Vsi sistemi v rdečem in Umetno stanje, ki ju lahko zdaj beremo v slovenščini, sta prejeli kopico nagrad in nominacij, med drugim priznane žanrske nagrade Hugo (2018, 2019), Nebula (2017) in Locus (2018, 2019), po knjigah je nastala tudi akcijsko-komična serija Murderbot (2025–) z Alexandrom Skarsgårdom v glavni vlogi. Čeprav je knjiga pri nas izšla pri manj profilirani založbi, ki bi se lahko knjižni izdaji pred izidom malo natančneje posvetila (v knjigi namreč mrgoli kalkov, zatipkov, slovničnih napak), se mi vseeno zdi pomembno, da opozarjamo tudi na nove žanrske prevode sodobnih del. Fentabota spoznamo na novi misiji, ko ni še nikogar ubil, je pa od osvoboditve dalje konzumiral že več kot petintrideset tisoč ur zabavnih vsebin. Kot jasno kaže že naslov serije, je osrednja oseba torej Fentabot, izjemno zanimivo bitje (stroj? polbitje?), sestavljeno iz organskih in neorganskih delov, ki je po svoji osnovni funkciji vardroid oziroma nekakšen dobro oborožen varnostnik. Pri tem Fentabot komentira: »Narobe je razmišljati o konstruktu kot o napol robotu, napol človeku. To zveni, kot da sta dve ločeni polovici, kot da bi robotska polovica morala ubogati in opravljati svoje delo, medtem ko bi se človeška polovica hotela zaščititi in spraviti na varno. V realnosti je vse skupaj ena zmedena entiteta, ki nima nobene ideje, kaj bi želela storiti.« Nič čudnega torej, da je serija taka uspešnica, saj je Fentabot predvsem relatable, četudi nismo napol roboti. Njegov nadzorni modul ne deluje več, zato mu ni več treba poslušati ukazov, k