Novice

literatura

Slavenka Drakulić: »Ta knjiga ne govori o smrti, ampak o preživetju«

Slavenka Drakulić: »Ta knjiga ne govori o smrti, ampak o preživetju«

Airbeletrina, 7. november 2024 ― »Nihče noče sesti v prvo vrsto. Pa saj nismo v šoli, ni se treba bati,« se je nasmehnila ob prihodu v Mestno knjižnico Poreč, kjer je nedavno predstavila svojo novo knjigo, zbirko šestnajstih kratkih zgodb O čemu ne govorimo (O čem ne govorimo), letos izdano pri zagrebški Frakturi. Slavenka Drakulić, slovita novinarka, pisateljica in esejistka, leta 1949 rojena na Reki, je v Zagrebu diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije. Letos praznuje svoj knjižni jubilej – javnost je pred okroglimi štirimi desetletji vznemirila že s prvo knjigo Smrtni grehi feminizma (1984). Sledil je leposlovni prvenec Hologrami strahu (1987), porojen med čakanjem na transplantacijo ledvice. Z ostro in jasno besedo je sistematično in vestno secirala položaj ženske v družbi, odnos do telesa, komunizem in postkomunizem, zahodni družbi je brez ovinkarjenja približala vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije, portretirala je znane in ustvarjalne ženske v sencah še slavnejših mož … V osemdesetih in na začetku devetdesetih je bila novinarka časopisov Start in Danas. Leta 1992 se je pred razvpitim medijskim pogromom – peterico novinarskih in literarnih kolegic, poleg nje še Dubravko Ugrešić, Jeleno Lovrić, Rado Iveković in Vesno Kesić, so ožigosali kot »čarovnice« in državne sovražnice – umaknila na Švedsko. Kolumne objavlja v domačih in tujih medijih – od letos tudi pri nas, na AirBeletrini. Njene knjige so prevedene v trideset jezikov. Že 35 let je doma tudi v slovenščini, kjer jo zastopajo knjige Hologrami strahu (prevedla Zoja Skušek Močnik, Prešernova družba, 1989), Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali (prevedla Alenka Puhar, Rotis, 1992), Balkan express: fragmenti z druge strani vojne (prevedla Alenka Puhar, Rotis, 1993), Okus po moškem (prevedla Sonja Polanc, Rotis, 1998), Kot da me ni (prevedla Sonja Polanc, Center za slovensko književnost, 2002), Frida ali o bolečini (prevedla Sonja Polanc, V.B.Z., 2008), Obtožena (prevedla Sonja Polanc, V.B.Z., 2014) Mi

Pismo z bolniške

Vrabec Anarhist, 5. november 2024 ― Ne morem pisati, zato pa lahko razmišljam, recimo o tem, kako bi bilo, če bi namesto mene pisala umetna inteligenca, saj ona že ve vse o stanju, v katerem se nahajam. Brez težav mi lahko postavi tudi diagnozo in predpiše terapijo.

Predstavitev projekta Razvozlajmo medgeneracijsko uganko INTER-PUZZLE

Knjižnice.si, 5. november 2024 ― Šolski center Slovenske Konjice-Zreče organizira srečanje za knjižničarje na temo domoznanstva in medgeneracijskega povezovanja v sklopu Erasmus+ projekta Razvozlajmo medgeneracijsko uganko INTER-PUZZLE. V projektu so zbrali zgodbe 100 oseb starejših od 55 let, ki živijo v Sloveniji, Italiji, na Češkem in na Portugalskem s katerimi so se pogovarjali o tem, kako so živeli nekoč, o tradiciji, običajih, naravi, izobraževanju, delu. Na podlagi njihovih zgodb je nastala tudi medgeneracijska igra s karticami v 4 EU jezikih. Projektni blog: https://interpuzzle.splet.arnes.si/ Srečanje bo potekalo 10. 12. 2024 od 9.30 do 14.30 na naslovu Tattenbachova 2a, 3210 Slovenske Konjice. Vabilo in program najdete TUKAJ. Program srečanja: Predstavitev Erasmus+ projekta INTER-PUZZLE Predstavitev materialov in orodij nastalih v projektu: e-zbirke v katerih smo zbrali 100 zgodb starejših od 55 let iz 4 EU držav ter medgeneracijska igra s karticami Domoznanstvo in medgeneracijsko povezovanje Obisk Splošne knjižnice Slovenske Konjice Ogled starega mestnega jedra Potrebna je registracija do 5. 12. 2024, na povezavi: https://forms.office.com/e/Hw44LNLZFs Število mest je omejeno. Vabljeni! The post Predstavitev projekta Razvozlajmo medgeneracijsko uganko INTER-PUZZLE appeared first on Združenje splošnih knjižnic.
Človek mora poskrbeti za ustrezne pogoje, da nas narava lahko nagradi

Človek mora poskrbeti za ustrezne pogoje, da nas narava lahko nagradi

Knjižnica Slovenska Bistrica, 5. november 2024 ―  V ponedeljek, 2. novembra 2024, je v Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica potekalo drugo vrtnarsko srečanje v okviru Knjižnice semen. Tokrat je bila osrednja nit predavanje priprava kompostnega kupa ter še zadnja jesenska opravila na vrtu. Vrtnarska srečanja izvajata gospe Majda in Katja Temnik z Zeliščnega vrta in kmetije Majnika, ki sodelujeta s Knjižnico semen Slovenska Bistrica. Na srečanjih delita bogato znanje in osebne izkušnje s področja biodinamičnega kmetovanja. Na ponedeljkovem srečanju je gospa Majda izpostavila pomen pravilne priprave in hrambe semen, da bodo najbolje kalila. Pogosto namreč pride do mehanskih poškodb pri čiščenju semen ali nepravilnega skladiščenja, zato so semena osiromašena in nastanejo težave pri kalitvi. Za boljše razumevanje procesov v semenu, sta prikazali, kako je seme sestavljeno in kako potekajo procesi v njem ter pomen vode, temperatur ter zraka za optimalno kaljenje. Po izkušnjah je najustreznejša hramba dobro posušenih semen v steklenih zaprtih posodah, saj tako ne prihaja do velikega nihanja temperature in vlage. Da bodo semena spomladi dobro kalila, je velikega pomena ustrezna priprava zemlje, ki mora biti bogata s hranili. Predavateljica je predstavila ustrezno pripravo komposta, kje in kdaj je ustrezen čas za pripravo, kaj damo vanj, kako sestavljamo plasti, kako poteka cikel razkroja ter kako ga uporabljamo na vrtu ali njivi. V zaključnem delu je gospa Katja spregovorila še o biodinamičnem pogledu na priprave komposta ter izpostavila nekatere zanimivosti po Steinerjevi teoriji. Najbolje je, da za  kompost uporabljamo v največji meri odpadne stvari, ki ostanejo na lastni kmetiji. Človek mora poskrbeti za ustrezne pogoje, da lahko narava opravi svoje delo. Poudarila je, da je najboljša tista hrana, ki jo pridelamo sami, saj telesu nudi ustrezno energijo. Naslednje vrtnarsko srečanje bo 2. decembra 2024, ob 18.30 v Osrednji knjižnici Slovenska Bistrica. Osrednja tema bo Domača vzgoja kalčkov ter pomen 13 sveti
Pasji park – odlomek

Pasji park – odlomek

Airbeletrina, 5. november 2024 ― Sofi Oksanen (1977), ena najbolj priznanih in mednarodno uveljavljenih sodobnih finskih pisateljic, se med slovenske bralke in bralce vrača z romanom Pasji park, pravkar izdanim pri Beletrini. Pisateljica, ki je leta 2017 gostovala na festivalu Fabula v Ljubljani, pri nas domuje že z romani Očiščenje (prevedla Bibi Ovaska Presetnik, Didakta, 2011) ter Ko golobice izginejo (Beletrina, 2016) in Stalinove krave (Beletrina, 2019), ki ju je kakor tudi Pasji park prevedla Julija Potrč Šavli. Dogajanje v najnovejšem, šestem romanu Sofi Oksanen je razpeto med Helsinke in Ukrajino. Glavna junakinja Olenka, po očetu Ukrajinka in po mami Estonka, se je v mladosti odločila za darovanje jajčnih celic. Nadomestno materinstvo in tovrstno darovanje sta pred vojno v Ukrajini cvetela zaradi manj restriktivne zakonodaje in precejšnjega števila deklet, pripravljenih sodelovati. Olenka kasneje postane koordinatorka v podjetju, ki se ukvarja z iskanjem nadomestnih mater za neplodne zahodnjaške pare. V industriji, kjer se obrača veliko denarja, pa lahko hitro komu postaneš trn v peti, zato mora Olenka kmalu pobegniti, da bi si rešila življenje … Zelo napet roman odpira številne teme, kot so neplodnost, korupcija, revščina, osamljenost, postavljanje dobička pred zdravje žensk, sanje o lastni družini, je pa tudi pretresljiva ljubezenska zgodba. V enem uvodnih odlomkov, ki vam ga danes ponujamo v branje, srečamo Olenko, h kateri v pasjem parku prisede ženska – znanka iz prejšnjega življenja, ki se zlepa noče posloviti … Sofi Oksanen na festivalu Fabula v Štihovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani 7. marca 2017 (Fotografija: Andraž Gombač) *** Helsinki 2016 Srce mi je poskočilo, ko sem videla očeta družine slediti mami in psu v park. Zraven sta bila tudi otroka. Fant je hodil nekoliko za drugimi; videti je bil razigran, segal je v zavojček hitro kopnečih rozin, da je šumelo. Avtomatično sem pokimala, odobravajoč njihove zdrave prehranske navade. Prejšnji teden o
še novic