Airbeletrina, 4. april ― Leopold I., eden najprepoznavnejših glasov rapa pri nas, ostaja zvest svojemu značilnemu slogu – premišljeni besedni igri, iskrenosti ter prepletanju humorja in resnejših tem. Srečala sva se, da bi se pogovorila o njegovem prihajajočem albumu Dober den in koncertu v Kinu Šiška, kjer bo predpremierno predstavil nove skladbe. Kljub uspehu ostaja večno skromen, dostopen in prijeten sogovorec, kar se je pokazalo tudi med najinim srečanjem. Dobila sva se v Mariboru na sončno popoldne – dva ponedeljka po prvotnem dogovoru. Intervju sva namreč dvakrat prestavila zaradi višje sile, a ko sva se končno srečala, se je izkazalo, da je bilo vredno počakati. Leopold I. navduši ne le s svojo bistrostjo in iskrivimi odgovori, temveč tudi z neverjetno sproščenostjo, zaradi katere se pogovor hitro prelevi v prijetno izmenjavo misli o glasbi, življenju in ustvarjalnosti. Leopold I.: »Pomembno se mi zdi, da se tisti, ki ustvarjamo v slovenskem jeziku, trudimo ohranjati svoj jezik pristen in prvinski, obenem pa se ne smemo bati neologizmov in izrazja, ki prihaja v jezik zaradi razvoja tehnologije in ne nazadnje medkulturne povezanosti.« (Fotografija: Marko Pigac) Kaj je bilo prvo, pisanje pesmi ali pisanje rap komadov? »Nastopanje. Če gremo čisto na začetek, v začetne razrede osnovne šole, je bilo mogoče to, da sem nastopal z neko pesmijo, mislim, da je bila Kili kili kili, jaka zaka, in so sošolci zaploskali. To je bilo to, moj prvi nastop, ki se ga spomnim. Zatem je prišlo poslušanje glasbe in oponašanje raperjev, nato pa pisanje tekstov in nastopanje. Šlo je z roko v roki, ne ločeno.« Obiskoval si tudi rap battle, ki so bili nekoč zelo popularni. So bili to čisti začetki ali si bil že suveren v tem, kar počneš? »To je bilo leta 2008/2009, nekaj let po tem, ko je bil zelo popularen film 8 Mile. Takrat sem bil star 17 ali 18 let in sem spoznal skupino Rap virus, s katero sem skupaj delal muziko. Naredili smo celo CD in začeli nastopati po Sloveniji, del naši

Knjižnica Slovenska Bistrica, 3. april ― »ODPRLA SEM SE SAMO RADOSTI« V ponedeljek, 24. marca, so lahko obiskovalci v Knjižnici Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica prisostvovali zanimivi in dinamični predstavitvi knjige Natalije Resnik - Jayeole* Preplet usod, ki je nastajala triintrideset let. Pogovor z avtorico je povezovala Vesna Babič. V svojem prvencu Natalija Resnik - Jayeola, ki je vajena hoditi po neuhojenih stezah, razkriva svojo pot osvobajanja od trpljenja in predniških vzorcev z  jasno namero, da teh ne prenaša na otroke, in poudarja, da je bistvo v tem, da se v duši naselita mir in harmonija, da se sprejmemo takšne, kakršni smo. Ljubezen je tista, kar iščemo skozi življenje, moramo jo občutiti. Pomemben poudarek posvečajmo toku ljubezni med moškim in žensko, podpirajmo medsebojno spoštovanje, in ne merjenja moči in tekmovanja. Skozi dolgoletni proces raziskovanja same sebe je Natalija Resnik - Jayeola odkrivala, česa v življenju ne želi, in to odrivala. Prišla je do spoznanja, da je pomembno  dati sebe na prvo mesto, znati reči ne, kar je precejšen izziv za nas, »ki smo živa priča sprememb, ki se odvijajo na Zemlji«. Vedno »govorim iz duše in srca, ne iz uma«. Takrat je človek avtentičen in vreden zaupanja. Spoznanja je pridobivala na različne načine in skozi različne faze, od joge do kaligrafije, v kateri je pod mentorstvom Zvoneta Potočnika našla notranjo umirjenost, ki jo je dolga leta iskala. V poseben navdih so bili avtorici Maji, misliti ji je dala njihova misel, da 'kdor poseduje tvoj čas, poseduje tebe', ter njihovo vodilo, da je vse povezano v mikro- in makrokozmosu, da ko pogledamo vase, se umirimo ter potem slišimo odgovore, s katerimi smo prišli na svet. Afriške oriše so jo spomnile, kako pomembno je ohranjanje energije narave, ki je naše božanstvo, ponujajo nam odgovore na večna vprašanja o tem, kdo smo, kakšno je naše poslanstvo, pripeljejo nas do spoznanja, da je vsakdo edinstven, kar je edino prav, v sebi pa moramo poiskati svojo moč, šarm in dobro počutje. Ko smo v h