Nagrado vilenica prejme Georgi Gospodinov, izseljenec iz edine domovine – iz otroštva

Nagrado vilenica prejme Georgi Gospodinov, izseljenec iz edine domovine – iz otroštva

Airbeletrina, 20. maj ― »Okrog treh popoldne, to je najboljši čas,« je lani povedal za AirBeletrino – in prav okrog treh popoldne tu z veseljem obveščamo, da nagrado vilenica, jubilejno, že 40. zapovrstjo, letos prejme bolgarski pisatelj Georgi Gospodinov (1968). Georgi Gospodinov je bil lani gost festivala Literature sveta – Fabula. (Fotografija: Mankica Kranjec Ducheyne) Kakor so danes še razglasili na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, bo domača avtorica v središču festivala pesnica, pisateljica, esejistka in prevajalka Maja Haderlap, ki se je leta 1961 rodila v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem in piše tako v nemščini kakor slovenščini. Letošnja domača avtorica v središču festivala: Maja Haderlap je v središču tudi na fotografiji, leta 2021 posneti pred vhodom v jamo Vilenica. Tedaj je glavno nagrado prejel avstrijski pisatelj Josef Winkler (z rdečo čepico), čestitali pa so mu še književni tovariši, ki gradijo mostove med Slovenijo, Avstrijo … in svetom (z leve): Erwin Köstler, Ludwig Hartinger in Cvetka Lipuš. (Fotografija: Andraž Gombač) Tradicionalnega festivalskega zbornika s prispevki udeleženk in udeležencev letos ne bo, prav tako seveda ne bodo podelili kristala najboljšemu med njimi, so pa na jubilejno Vilenico povabili pet dosedanjih nagrajencev; prihod na festival, ki bo pod geslom Krasni novi svet – Nova pravila bivanja v organizaciji Društva slovenskih pisateljev potekal med 8. in 13. septembrom, so že potrdili Ilma Rakusa (Švica), Andrzej Stasiuk (Poljska), Lászlo Krasznahórkai (Madžarska), Dragan Velikić (Srbija) in Mila Haugová (Slovaška). Nagovorili nas bodo tudi v posebnem zborniku, ki ga bo uredil Aleš Učakar. Festivalski antologiji, ki nam bo letos predstavila 21 katalonskih avtoric in avtorjev ter sta jo uredila Jaime Subirana in Simona Škrabec, bodo glasove na festivalskih prizoriščih posodili Maria Josep Escrivà, Biel Mesquida in Francesc Serés. Med gosti bosta tudi Miha Obit, pisatelj, pesnik, prevajalec

40. Vilenica – nagrajenec in gostje festivala

Vilenica, 20. maj ― Nagrajenec Vilenice 2025: Georgi Gospodinov, Bolgarija Slovenska avtorica v središču: Maja Haderlap, Slovenija   Mednarodni in domači avtorji in avtorice: Mila Haugová, Slovaška Maria Josep Escrivà, Katalonija László Krazsnahorkai, Madžarska Biel Mesquida, Katalonija Miha Obit, Slovenija/Italija Ilma Rakusa, Švica Francesc Serés, Katalonija Veronika Simoniti, Slovenija Andrzej Stasiuk, Poljska Dragan Velikić, Srbija   Strokovna žirija za

40. Vilenica – nagrajenec in gostje

Društvo slovenskih pisateljev, 20. maj ― Nagrajenec Vilenice 2025: Georgi Gospodinov, Bolgarija Slovenska avtorica v središču: Maja Haderlap, Slovenija   Mednarodni in domači avtorji in avtorice: Mila Haugová, Slovaška Maria Josep Escrivà, Katalonija László Krazsnahorkai, Madžarska Biel Mesquida, Katalonija Miha Obit, Slovenija/Italija Ilma Rakusa, Švica Francesc Serés, Katalonija Veronika Simoniti, Slovenija Andrzej Stasiuk, Poljska Dragan Velikić, Srbija Prejemnik nagrade SEP za […]
Knjižnica Tinje: Bajka o Gradišču

Knjižnica Tinje: Bajka o Gradišču

Knjižnica Slovenska Bistrica, 19. maj ― V petek, 16. maja, smo se tudi v Knjižnici Tinje pridružili medgeneracijskemu bralnemu projektu Gremo po pravljico. K sodelovanju smo povabili KUD Oton Župančič Tinje in Turistično društvo Cokla Tinje. Že ob pričetku našega druženja so nam Alojz Capl, Miran Gracej in Marjan Pišotek, člani Folklorne skupine, zapeli Tinjsko himno, nato pa smo se podali proti Domu krajanov. Nad Pohorjem so se začeli zbirati prvi oblaki, kar hitro zatem pa je pričelo tudi deževati, zato smo morali našo pot nekoliko skrajšati in prilagoditi vremenskim razmeram. Ker je na Tinju domoval in služboval pravljičar Jože Tomažič, smo se odločili za njegovo Bajko o gradišču. Prvi del bajke je prebrala Tamara Pišotek, nato je nadaljevala Marjeta Capl; otroci in odrasli so jima pozorno prisluhnili. Alojz Capl nam je na zanimiv način predstavil delovanje Ropretove kovačnice, vsem udeležencem pa smo podarili podkvice za srečo. S pesmijo smo se podali do knjižnice, kjer so udeleženci srečanja prisluhnili zadnjemu delu bajke – izvedeli so, ali vile z gradišča še sobivajo s pohorskimi kmeti. Ob pogostitvi je zadonela še prelepa pohorska pesem in poslovili smo se z željo, da bi se jeseni le uspeli podati do stare kovačnice na Malem Tinju. Za prijazno sodelovanje se zahvaljujemo KUD Oton Župančič Tinje in Turističnemu društvu Cokla Tinje, Slavici Gracej, Nataliji Stegne in vzgojiteljici Mojci Smogavec.                                           Aleksandra Repnik Merc

AirBeletrinin podkast: območje lagodja z Renato Salecl

Airbeletrina, 19. maj ― Han Kang: Vegetarijanka (Mladinska knjiga, 2024, prevod Urška Zabukovec) »Že ko je Han Kang dobila Nobelovo nagrado, me je zanimalo, za kakšno pisateljico gre,« je v podkastu povedala naša sogovornica, sicer mednarodno priznana filozofinja, sociologinja in teoretičarka Renata Salecl. Vegetarijanke ni prebrala na mah: »Brala sem jo v treh delih, večinoma med potovanji. Knjiga je relativno lahka, tako da jo imaš lahko v ročni torbici.« A čeprav je lahka, nas med branjem lahko obteži. Knjigo je delo južnokorejske pisateljice Han Kang, ki je za Vegetarijanko (izvirno izdana 2007) prejela mednarodno Bookerjevo nagrado, kasneje pa tudi Nobelovo nagrado za književnost (2023) »zaradi njene poetične proze, ki obravnava zgodovinske travme in človeško krhkost«.     Čeprav naslov namiguje drugače, Vegetarijanka ni manifest vegetarijanstva. Vegetarijanstvo je kot substrat, iz katerega poženejo zgodbe. Knjiga opisuje Yeonghye, nevpadljivo odraslo in poročeno žensko, ki se zaradi nenavadnih sanj odloči, da ne bo več jedla mesa. Zaradi odločitve razpade njen zakon, močno pa se poslabšajo tudi odnosi s starši, ki je ne razumejo in se na njeno zavračanje mesa celo nasilno odzovejo. »Morda bo roman še posebej zanimiv ženskam,« meni Renata Salecl, »ker  prikazuje zelo tradicionalne družinske razmere v Južni Koreji«. Odločitev protagonistke za vegetarijanstvo ni ideološka, temveč je, kot poudarja sogovornica, »povezana z njenim nezavednim, s tem, kar se ji dogaja v notranjosti«. Spoznavamo njen padec v psihozo, ki ga spremljajo moreče sanje in vse močnejša identifikacija z rastlinami. Ta doseže vrhunec, ko si nazadnje zaželi, da bi se preobrazila v drevo in se »prehranjevala« s soncem. Ključen trenutek pa se v očeh naše sogovornice zgodi v osrednjem delu romana, ko Yeonghye vstopi v erotično razmerje s svakom. Užitek je za oba možen, ko sta  poslikana s cvetličnimi motivi in tako preobražena v umetniško delo. To je tudi eden redkih trenutkov, kjer Renata Salecl vid
še novic