Novice

Lutkovno gledališče Maribor

http://www.lg-mb.si/  

Zaključil se je 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije

Lutkovno gledališče Maribor, 14. september ― Najboljša predstava, prejemnica grand prix je predstava Harms je kriv! Matije Solceta S slovesno podelitvijo nagrad se je v Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor zaključil 13. bienale lutkovnih ustvarjalcev Slovenije. To je nacionalni bienalni festival, ki v svoj program uvršča najboljše slovenske lutkovne predstave preteklih dveh sezon, tokrat po izboru selektorja Igorja Tretinjaka, potekal je med 10. in 13. septembrom 2025. Poleg devetih predstav v tekmovalnem programu in štirih v spremljevalnem, je festival ponudil strokovne dogodke s fokusom na lutkovni tehnologiji, showcase predstavitve slovenske lutkovne umetnosti tujim gostom in odprtje dveh razstav. Predstave je ocenjevala mednarodna strokovna žirija v sestavi: Maša Radi Buh, Tanja Komadina in Ivo Barić. Žirija je v svojem poročilu zapisala: Žanrska raznolikost letošnjega izbora, ki je – tako kot je opazila že žirija prejšnjega bienala – nadaljevala z raznorodnimi izraznimi sredstvi in estetskimi usmeritvami, je ponovno prikazala širino razumevanja tako lutkovnega kot animacije, ki se enako drzno raziskuje v predstavah za odrasle in tudi za najmlajše, ki niso vedno priča le preverjenim oblikam in formam, temveč se predstave posvečajo širjenju jezikovnega in gledališkega vesolja. Podčrtujemo pomen nastajanja otroške produkcije lutkovne umetnost in gledališča za otroško publiko različnih starosti, medtem ko razmeroma veliko število kvalitetnih predstav za odrasle ponovno potrjuje, da lutkovna umetnost s svojo suverenostjo, kompleksnostjo in ustvarjanjem celostnih gledaliških trenutkov nikakor ne zaostaja za drugimi uprizoritvenimi praksami. Prijetna festivalska atmosfera in prepletenost ljudi vseh segmentov lutkovne umetnosti in publike, ki se v festivalskih dneh vzporedno ob tekmovalnem programu srečujejo na razstavah, predstavah, pogovorih in predstavitvah, vzpostavlja tudi mednarodne povezave ter tvorijo utrip polnokrve lutkovne umetnosti. Nagrade 13. bienala lutkovnih ustva

Zlato žirafo dobi predstava Pepelka

Lutkovno gledališče Maribor, 8. september ― Mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo je obiskalo več kot tri tisoč ljudi V Lutkovnem gledališču Maribor so med 16. avgustom in 6. septembrom 2025 priredili že 36. Poletni lutkovni pristan. Na ogled je bilo devetnajst predstav, poleg teh še ustvarjalne delavnice, zvočni sprehodi, svetlobna postavitev in razstava. Letošnji program je sestavljala kakovostna lutkovna produkcija iz Slovenije, dopolnjena s predstavami iz Kanade, Mehike, Češke, Italije in Slovaške. Festivalske predstave, zelo raznolike v tematiki, lutkovni tehnologiji in pristopih, so nagovarjale različne starostne skupine, najmlajše, mladostnike in odrasle. Otroška žirija je kot vsako leto ocenjevala predstave z zlatimi zvezdicami in izbrala najboljšo predstavo festivala. Vseh pet zlatih zvezdic vseh otroških ocenjevalcev in s tem nagrado zlata žirafa prejme predstava Pepelka (koproducenti Miza in scena, Slovenija gledališče DRAK, Češka in MCLU Koper, Slovenija). V spremljevalnem programu festivala so potekale ustvarjalne delavnice in celotedenska delavnica Žoga, ki je hotela biti luna pod mentorstvom Monike Pocrnjić. Kot vsako leto so se organizatorji iz Lutkovnega gledališča Maribor povezali z drugimi akterji v mestu, z Umetnostno galerijo Maribor, Art kampom, Narodnim domom, Mariborskim otokom, festival pa se že nekaj let tradicionalno zlije v Festival Platforma, v preseku dveh festivalov je bila zadnji dan uprizorjena predstava Mikrosvetovi, zadnji konec tedna pa tudi premiera zvočnega sprehoda Glasen neslišen svet, ki je nastala v koprodukciji z društvom Nagib.

600. Žogica Marogica

Lutkovno gledališče Maribor, 26. avgust ― Z večerno izvedbo Žogice Marogice bodo zaključili praznovanje lutkovne 50-letnice V petek, 29. avgusta 2025, bo v Lutkovnem gledališču Maribor jubilejna 600. izvedba Žogice Marogice. Legendarna predstava, ki živi že desetletja, je namenjena družinski publiki, tudi triletnikom, a bo tokrat izvedena ob 20. uri, kot posebno praznovanje v zunanjem Avditoriju gledališča. Pobuda za večerno predstavo je prišla iz kolektiva, ki si želi tudi na zunanjem prizorišču predstaviti čarobnost gledališke luči, ki pri dnevni izvedbi umanjka. Na predstavi bodo prisotni številni ustvarjalci Žogice Marogice, ki je nastala v režiji nedavno preminulega Tineta Varla, z lutkami legendarnega Antona Jezovška; avtor vodilnega glasbenega motiva je Bojan Adamič, avtor aranžmajev in drugih glasbenih motivov Boris Rošker. Predstava je del festivala Poletni lutkovni pristan, ki ga v LGM letos prirejajo že šestintridesetič in je vsakoleten uvod v gledališko sezono. Obiskovalce vabijo, da si na zadnji dan počitnic privoščijo večerno zabavo z Žogico, obljubljajo pa tudi sladko žogasto presenečenje. Žogice s fasade se poslavljajo, praznovanje se zaključuje Od novembra 2024, ko je Lutkovno gledališče Maribor praznovalo 50 let profesionalnega delovanja, fasado krasijo Žogice, prostorska postavitev po zamislih Manice K. Musil  in Teje Kovač Lozar. Navdih za projekt je seveda prav največkrat odigrana zimzelena predstava Žogica Marogica. Na 50 mestih je razstavljenih po 50 žogic – torej 2500 žogic. Žogice so s postopki ponovne uporabe teniških žogic in odpadnega tekstila ustvarili otroci iz vrtca Borisa Pečeta, vrtca Ivana Glinška, vrtca Jožice Flander, vrtca Jadvige Golež, vrtca Otona Župančiča, vrtca Pobrežje, vrtca Studenci, vrtca Tezno, Centra Gustava Šiliha, OŠ Angela Besednjaka in Zveze prijateljev mladine Maribor.  Te dni je še zadnja priložnost, da si ogledate prostorsko postavitev na pročelju gledališča. Žogice smo pridobili s prijazno pomočjo Teniške zveze Slovenije. Pokrovit

Buba najboljša predstava festivala v Bački Palanki

Lutkovno gledališče Maribor, 25. avgust ― Na 31. Festivalu ekološkega gledališča za otroke in mladino (FEP), ki je potekal v Bački Palanki (Srbija) je med desetimi tekmovalnimi predstavami, predstava Buba Lutkovnega gledališča Maribor prejela nagrado občinstva za najboljšo predstavo.  Uprizoritev Buba je nastala po istoimenski slikanici večkrat nagrajene avtorice Andreje Peklar, ki je tudi avtorica likovne podobe predstave, v kateri nas popelje na pot radovednega odkrivanja. Režiserka predstave je Katja Povše, igrata Barbara Jamšek in Uroš Kaurin. Buba je pripoved o učenju in odraščanju, o raziskovanju sveta in o spoznavanju samega sebe, s subtilno glasbo Andreja Hrvatina.  Celotna zasedba predstave: 

Zgodbe izpod mize nominirana za večernico

Lutkovno gledališče Maribor, 25. avgust ― Ob 50-letnici LGM je v sodelovanju z Založbo Pivec izšla ilustrirana knjiga Zgodbe izpod mize Maše Ogrizek in Darke Erdelji, slednja je zaposlena kot scenografka v LGM. Zbirka devetih poetičnih zgodb z nenavadnimi liki je obogatena s priročniškim delom, v katerem izvemo zanimivosti o različnih tipih lutk iz vsega sveta, v njem pa so tudi jasna navodila za izdelavo vsake od njih. Slikanica Zgodbe izpod mize je ena od petih knjig, nominiranih za nagrado večernica časopisa Večer za najboljše delo otroške ali mladinske literature. Člani žirije za letošnjo večernico - predstavnica Zveze bibliotekarskih društev in sekcije IBBY Alenka Urh, predstavnica Društva za humanistična vprašanja Argo Norma Bale, predstavnica revije Otrok in knjiga Urška P. Černe, predstavnik Društva slovenskih pisateljev Lenart Zajc in predstavnica Večera Tjaša Gajšek – menijo, da Zgodbe izpod mize  kljub priročniškemu delu spadajo v polje čiste literature, pa čeprav vabijo ne le k branju, temveč tudi k ustvarjanju.

Umetniško vodenje Lutkovnega gledališča Maribor je prevzela Nika Bezeljak

Lutkovno gledališče Maribor, 25. avgust ― Pod umetniškim vodenjem Nike Bezeljak Lutkovno gledališče Maribor začenja novo obdobje, usmerjeno v kreativno rast in odprtost gledališča. "Z velikim veseljem pozdravljamo prihod Nike Bezeljak kot pomočnice direktorice in nove umetniške vodje Lutkovnega gledališča Maribor. Njena vizija se naravno spaja z našim programskim razumevanjem gledališča kot odprtega, dostopnega in drznega prostora ustvarjalnosti ter pomeni dragoceno podporo skupnim premikom. Funkciji direktorja in umetniške vodje sta prvič ločeni, kar je za razvoj gledališča z obsežnim programom, ki ga že ustvarjamo, nujno potrebno. LGM je v svoji več kot petdesetletni zgodovini povezoval tradicijo s sodobnimi trendi, z Nikinim prihodom pa nadaljujemo razvoj te dediščine s prefinjenim občutkom za inovativnost in mednarodno prepoznavnost. V času številnih globalnih izzivov, Nika predstavlja pomembno pridobitev tudi za širše razumevanje umetnosti in razvoj Kulturne četrti Minoriti. Verjamem, da bomo še dodatno okrepili ugled našega gledališča; naj bo njen prihod potrditev, da smo na pravi poti." Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Nika Bezeljak (1986) je na ljubljanski AGRFT diplomirala iz gledališke in radijske režije. Kot ustvarjalka je sodelovala pri različnih umetniških projektih, sicer pa se ukvarja tudi s pedagoškim in producentskim delom. Podpisala je prek dvajset režij – predvsem na odrih obeh nacionalnih lutkovnih gledališč. Njen vstop v lutkovni svet je bil spontan, a intenziven. Znanje in izkušnje je pridobivala predvsem v sodelovanju z Matijo Solcetom in Branetom Vižintinom ter vsemi nadaljnjimi sodelavci in skozi prakso. Svoje strokovno delo na področju lutkovne umetnosti je izkazovala tudi v strokovnih telesih Unime Slovenija ter Ustanovi lutkovnih ustvarjalcev. V gledališkem svetu in na mestni sceni pa so jo v dobrem desetletju spoznali predvsem kot članico kolektiva GT22 in umetniškega vodstva Momenta iz Maribora, kjer je soustvarjala tudi mednarodni festival Pr

Poslovil se je Tine Varl

Lutkovno gledališče Maribor, 14. avgust ― Poslovil se je lutkovni ustvarjalec – naš Tine Varl. Lutkovno gledališče Maribor mu dolguje velikansko zahvalo, saj je v začetku sedemdesetih let pripravil strokovne podlage za profesionalizacijo lutkovnega gledališča in tako je lansko leto lahko Lutkovno gledališče Maribor praznovalo 50. obletnico ustanovitve.  Naše gledališče je uspešno vodil med leti 1991 in 1998, ustanovil mednarodni lutkovni festival – Poletni lutkovni pristan, ki se bo letos odvil že šestintridesetič, povabil k sodelovanju številne domače in tuje lutkovne umetnike ter popeljal gledališče na številne mednarodne poti. Lutkovni umetnosti se je zapisal že v mladosti in ji ostal zvest vse do konca svoje aktivne profesionalne poti. Vsa leta je navduševal mlade za lutkarijo, mnoge popeljal na profesionalno ali ljubiteljsko pot, ter utrdil mesto Maribor kot lutkovno mesto. Režiral je doma in na tujem, deloval kot pedagog in skupaj z Bredo Varl udomačil lutkovno  umetnost na avstrijskem Koroškem. Tine Varl je prejemnik številnih stanovskih priznanj, med drugimi tudi Klemenčičeve nagrade za življenjsko delo na področju lutkarstva,  Glazerjeve nagrade za življenjsko delo, bronasti grb mesta Maribor, Tišlerjeve nagrade za življenjsko delo med koroškimi Slovenci,  Zlatega znaka Republike Avstrije za kulturno delovanje in številnih drugih. Opus Tineta Varla priča o izjemnem umetniškem ustvarjalnem erosu, o vizionarskem delovanju, o dragocenem umetniškem vodenju, pedagoškem delu v umetnosti in za umetnost in tako ostaja neizbrisno zapisan v zgodovino lutkovne umetnosti. (zapisala Katarina Klančnik Kocutar). Njegovim najbližjim izrekamo iskreno sožalje. Ob odprtju razstave Kobanci – lutkarji iz Kamnice pri Mariboru (v soboto, 16. avgusta 2025, ob 17. uri) odpiramo žalno knjigo. Vpis vanjo bo mogoč v času odprtja blagajne LGM, do konca festivala Poletni lutkovni pristan (do 6. septembra).

36. Poletni lutkovni pristan

Lutkovno gledališče Maribor, 27. junij ― Poletni lutkovni pristan, mednarodni lutkovni festival z naaajdaljšo tradicijo že šestintridesetič vabi otroke, družine in vse ljubitelje umetnosti. Tudi letos bo festival ponudil raznolik in kakovosten program predstav iz Slovenije, Evrope in sveta, s predstavami na prostem, v gledališču, parku, pred galerijo UGM, pod hrastom in kopališču Mariborski otok. Več o festivalu in programu je objavljeno tukaj.

Onkraj vsakdanjosti

Lutkovno gledališče Maribor, 10. junij ― Pri nas smo objeti z besedami, prežeti s sanjami, v žepih skrivamo nove in neznane zgodbe. Ideje stresamo iz rokava, jih gnetemo in oblikujemo, sestavimo kot mozaik. Pri nas se zgodi magičnost, tudi čarovnija, strneta se verjetnost in neverjetnost – v lutkovne podobe in predstave, v odblesk življenja, v srečo, v radost. Pri nas se zgodi užitek ob predstavah za velike in majhne. Počnemo vse, kar sega daleč stran od običajnosti – to negujemo, hranimo in ponujamo kot obet lepšega, prijaznejšega dne … In to počnemo iz srca. Zato ne nehamo verjeti, da umetnost spreminja svet – ne z velikimi kretnjami, temveč s potrpežljivimi, vztrajnimi, drobnimi premiki. Lutkovno gledališče je vselej prostor, ki nas uči, napolni in premika, da lahko postanemo boljši, bolj odprti in dojemljivi. Dobrodošli v našem skupnem svetu, svetu onkraj vsakdanjosti. Ksenija Repina, direktorica LGM   Vabljeni k vpisu abonmajev od 11. junija 2025 pri naši blagajni ali na spletu.

Premiera Sijaj, sijaj, sončece

Lutkovno gledališče Maribor, 8. maj ― Zadnja premiera v sezoni bo 15. maja 2025. Režiserka in soavtorica besedila je Brina Klampfer Merčnik, avtorica likovne podobe Katarina Planinc, soavtorica besedila in dramaturginja Ana Duša, avtor glasbe Branko Rožman ...  Ko se Liza zjutraj zbudi, babica za zajtrk na mizo postavi hlebec kruha. Tako lep in okrogel je kot žoga. Liza se z njim igra, hlebec pade na tla in se odkotali. Liza teče za njim v žitno polje, a pot do kruha je dolga. Na tej poti Liza spozna, da kruh ne pade kar sam z neba, temveč je zanj treba vse leto delati: dela zemlja, dela pšenica, dela vreme, dela človek, dela pečica in dela čas. Kruh prav res ne pade sam z neba. več o predstavi in celotna zasedba je dostopna tukaj.

Pozdravljamo novo direktorico

Lutkovno gledališče Maribor, 2. april ― Z veseljem pozdravljamo novo direktorico Lutkovnega gledališča Maribor, Ksenijo Repina, ki danes začenja petletni mandat. Že dobri dve leti je Ksenija pomembna članica našega kolektiva, kot vodja kulturne četrti Minoriti, njeno delo je polno strasti do umetnosti in poguma pri ustvarjanju novih zgodb. Vstopamo v novo obdobje, ko bomo pod njenim vodstvom soustvarjali gledališče: središče vrhunske umetnosti ter prostor navdihujočih srečevanj in nepozabnih dogodkov. Z novimi perspektivami novim dogodivščinam naproti!  

Svetovni dan lutk

Lutkovno gledališče Maribor, 20. marec ― Cenjeno občinstvo, drage ustvarjalke in ustvarjalci lutkovnega gledališča! V svetu, kjer umetna inteligenca in robotika postajata vse bolj prisotni, lutka pridobiva nove razsežnosti. Robotske lutke, virtualni avatarji in hologrami na novo oblikujejo naše dojemanje umetnosti in njenega izraza. Zanimiv je razmislek o lutkah kot predhodnicah umetne inteligence, saj oživljajo neživo in ustvarjajo vtis samostojnega delovanja. Tako kot lutkar animira marioneto, tudi umetno inteligenco upravljajo algoritmi – a kje je meja med vidnimi nitmi lutke in nevidnimi kodami AI? O teh vprašanjih razmišljajo tudi letošnje poslanice ob svetovnem dnevu lutkarstva, ki so jih pripravili trije priznani umetniki: Linda Blanchet, Stefan Kaegi in Zaven Paré. V svojih besedilih se osredotočajo na vprašanje, zakaj se ljudje čustveno navežemo na robote, ki nimajo čustev, in jih pogosto dojemamo kot več kot zgolj orodje. Režiserka in dramaturginja Linda Blanchet se tej temi približa skozi zgodbo o hitchBotu, majhnem robotu, ki je z avtoštopom potoval del Amerike, nato pa so ga našli razkosanega v Philadelphii. Močan čustveni odziv ob njegovi "smrti" je odprl vprašanja o tem, kako lahko robot brez prave avtonomije vzbudi tolikšno empatijo. Stefan Kaegi, soustanovitelj Rimini Protokolla, raziskuje preplet robotike in umetnosti. V fascinantni večmedijski instalaciji iz Dresdna predstavlja 60 cm veliko marioneto Elona Muska, ki je animirana s pomočjo 15 servomotorjev. Obiskovalci lahko na zaslonih spremljajo, kako človek, ki je sodeloval pri razvoju aplikacije ChatGPT in programa za možganski čip Neuralink, izgublja nadzor nad lastnimi gibi. Kaegi se v svoji raziskavi osredotoča na vprašanje nadomeščanja človeka z umetno inteligenco ter na to, kako stroji postajajo nosilci naših zgodb, čustev in človeške izkušnje. Zaven Paré, pionir tehnoloških umetnosti, je tradicionalne lutkovne niti zamenjal z elektronskimi kabli in ustvaril robotske lutke. Znamenit je po projektu Robot

Odpoved predstav Drobtine iz mišje doline

Lutkovno gledališče Maribor, 13. februar ― Spoštovani,  zaradi poškodbe v ansamblu so vse predstave Drobtine iz mišje doline do konca tedna ODPOVEDANE; tudi predstavi za IZVEN, načrtovani za petek in soboto, 14. in 15. februar 2025.  Vstopnice lahko pri naši blagajni zamenjate za katerokoli drugo predstavo ali pa prevzamete dobropis. Blagajna je dosegljiva preko e-pošte: blagajna@lg-mb.si Hvala za razumevanje.     
še novic