Airbeletrina, 29. junij ― Slovenski center PEN, del mednarodnega združenja pesnikov, esejistov in pisateljev, letos obeležuje 100-letnico delovanja. Gre za pomembno literarno združenje, ki povezuje literarne ustvarjalce vseh generacij in jih hkrati vključuje v mednarodni prostor, s tem pa prispeva h kulturni izmenjavi in srečevanju, skupnemu boju proti kršenju človekovih pravic po vsem svetu, opozarja na zatiranje svobode govora in pomaga literatom ter literatinjam v stiski. Ob okrogli obletnici smo se pogovarjali s predsednico Slovenskega centra PEN, Tanjo Tuma, in predsednico Mladega PEN-a, Selmo Skenderović. »Književnost ne pozna meja, zato naj kljub političnim ali meddržavnim razprtijam ostane skupna vrednota narodov,« se glasi glavno vodilo Mednarodnega centra PEN, ki združuje 40.000 literatov po vsem svetu. Vloga literature oziroma umetnosti je torej v prvi vrsti povezovalna, hkrati pa so pisci in piske tudi glasniki prepotrebne kritične misli, kar dokazujejo že skozi vso zgodovino. »Po svetu ponovno vznikajo avtoritarni režimi in naloga združenja PEN je, da človeštvo opozarja na nevarnosti, ki jih prinašajo,« pojasni predsednica Slovenskega centra PEN, pisateljica Tanja Tuma. »Zanimivo je, da se potencialni diktatorji najbolj bojijo ravno kritičnih peres, skoraj bolj kot vojaških nasprotnikov,« še dodaja. Slovenski center PEN ima bogato zgodovino. Nastal je pred natanko 100 leti, njegov prvi predsednik pa je bil Oton Župančič. Prvi mejnik v zgodbi Slovenskega PEN-a je bil nedvomno mednarodni kongres v Dubrovniku leta 1933, ko je bilo združenje eno od centrov, ki so obsodili nacizem in v bran vzeli judovske pisatelje. Drugi mejnik je bila ponovna obuditev po vojni leta 1962 in priprava mednarodnega kongresa na Bledu leta 1965, ko so se prvič po vojni lahko srečali pisatelji in pisateljice vzhoda in zahoda. Mednarodna srečanja pisateljev na Bledu neprekinjeno potekajo do danes. Mejnik je bila tudi ustanovitev mednarodnega Odbora za mir leta 1984, odb