Airbeletrina,
14. avgust
―
ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY: Mali princ
»Mali princ je moj vodnik po sebi,« pravi igralka Mina Švajger o brezčasni literarni mojstrovini Antoina de Saint-Exupéryja, pisatelja, ki je navdih za zgodbo Malega princa črpal tudi iz lastnih izkušenj. Leta 1935 sta z mehanikom letela nad Saharo, strmoglavila in po nesreči več dni preživela v hudi vročini, preden ju je rešila beduinska karavana. Iz tega doživetja je pognala pripoved o dečku z majhnega planeta, ki so jo prevajalci do danes prelili v več kot šeststo jezikov.
Sogovornica, ki se je na odrske deske dobesedno pridrsala, saj je prej tekmovala v umetnostnem drsanju, danes navdušuje kot članica ljubljanske Drame. Je prejemnica igralskih nagrad, kot sta Severjeva in vesna. Knjigo Mali princ ji je pri devetih letih z veliko ljubeznijo predstavila mama, zato jo Mina še danes vzame v roke s posebnim spoštovanjem. Pravi pa tudi, da ob vsakem ponovnem branju v knjigi odkrije drugačno podobo sebe.
Mali princ, doma z asteroida B 612 na svojem potovanju srečuje nenavadne odrasle, ki denimo v svojem svetu brez prestanka štejejo zvezde ali pa skrbijo, da je svetilnik nenehno prižigan. Čeprav je bil roman napisan pred 83 leti, v osebah prepozna sopotnike našega časa, ki jih obsedajo število spletnih sledilcev in delovna učinkovitost. Poslovnež zvezd sploh ne opazi, ker jih le kopiči, svetilničar pa nima časa za počitek, saj se njegov svet vrti prehitro. Zgodba nas tako opominja, da v hitenju pozabljamo na bistvo, na tisto, ki ostaja očem nevidno.
V pogovoru pa Mina Švajger poudarja, da prav naše napake in nepopolnosti ustvarjajo človečnost ter nas delajo dragocene za druge. Ljubezen in prijateljstvo zahtevata potrpežljivost, kar pa v svetu hitrih rešitev pogosto spregledamo. V pogovoru spoznavamo tudi, kako močno in nepovratno besede odraslih vplivajo na otroško radovednost. Saint-Exupéryja so odrasli odvrnili od slikanja, ker so v njegovi risbi videli le klobuk namesto slona v kači, Mini pa so kot deklici
