IVA TRATNIK: UDOMAČEVANJE LAČNIH DUHOV / TAMING OF THE HUNGRY GHOSTS (izjava: Iva Tratnik)

IVA TRATNIK: UDOMAČEVANJE LAČNIH DUHOV / TAMING OF THE HUNGRY GHOSTS (izjava: Iva Tratnik)

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 14. avgust ― Razstava akademske slikarke Ive Tratnik predstavlja dela, ki so nastajala od leta 2023 do danes. Večina del je iz leta 2026 in bodo v Generali galeriji predstavljena prvič. Izraz »lačni duhovi« je vzet iz budizma – lačni duhovi so bitja, ki si včasih na mejnem področju delijo prostor z ljudmi, vendar so za večino ljudi nevidni. Umetnica se v svojih delih osredotoča na obdobje spopadanja z demoni, življenjskimi preizkušnjami, iskanja smisla, in to prenese v obliko umetniške manifestacije. Zgodbe so rezultat sinkretičnega oziroma eklektičnega spajanja različnih svetovnih referenc in verovanj z zgodbo. Umetniška dela Ive Tratnik so polna nadrealističnih, namišljenih in iluzionističnih podob, ki jih ustvari s pomočjo barvnih kontrastov, abstraktnih vzorcev in geometrijskih likov, ki ustvarjajo vtis gibanja.
Zaključno dvojno vodstvo po razstavi Za demokratizacijo umetnosti – ponovno

Zaključno dvojno vodstvo po razstavi Za demokratizacijo umetnosti – ponovno

Loški muzej, 14. avgust ― V zadnjem tednu razstave Za demokratizacijo umetnosti – ponovno, ki se osredotoča na dela umetnikov iz jugoslovanskega prostora v obdobju med letoma 1960 in 1990, v Galeriji na gradu pripravljamo dve zaključni vodstvi: v sredo, 16. septembra, ob 18.00 v hrvaškem jeziku s kustosom Darkom Šimičićem ter v soboto, 19. septembra, ob 11.00 v slovenskem jeziku s kustosinjo Barbaro Borčić.
ODISEJA: KO JE PERFEKCIONIZEM DOVOLJ

ODISEJA: KO JE PERFEKCIONIZEM DOVOLJ

Revija Primus, 14. avgust 14. avgust 2026 Piše: Žiga Čamernik Še danes nepreseženi velikan epa Homer je s svojima Iliado in Odisejo  postavil večni literarni standard umetnostni zvrsti, ki je bila vse do začetka našega štetja nosilka in glasnica univerzalnih vrednot človeštva. Gre za mogočen odtis antične civilizacije, ki je kljub vsem dogajanjem v naslednjih stoletjih do danes ostala ...
Poletni lutkovni pristan najprej s poklonom zakoncema Varl

Poletni lutkovni pristan najprej s poklonom zakoncema Varl

Misli, 14. avgust ― Z ustvarjalnico na kopališču Mariborski otok se danes pričenja 37. Poletni lutkovni pristan, ki velja za mednarodni lutkovni festival z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. V ospredju festivala, ki ga prireja Lutkovno gledališče Maribor (LGM), sta letos raznolikost in ustvarjalnost. Uvodni konec tedna bo posvečen lutkarjema Bredi in Tinetu Varlu.

Dopolnilno strokovno izobraževanje (24. 09. 2026)

ZAC, 14. avgust ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, Ur. list RS, št. 30/2006, 51/2014) in v skladu z 10. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. list RS, št, 66/2016) bomo v  Zgodovinskem arhivu Celje organizirali dopolnilno strokovno izobraževanje za uslužbence javnopravnih oseb, ki upravljajo […] The post Dopolnilno strokovno izobraževanje (24. 09. 2026) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Počitnice

MNZS, 14. avgust ― Obdobje po koncu druge svetovne vojne je v Evropi zaznamoval postopen razvoj množičnega turizma, ki je bil tesno povezan s širšimi družbenimi in gospodarskimi spremembami. Pomemben dejavnik pri tem je bila uvedba zakonsko zagotovljenega plačanega letnega dopusta, pozneje pa tudi denarnega izplačila regresa. S tem so se izboljšale možnosti za preživljanje prostega časa zunaj kraja […]
1965/81 Cerknica – Gibljive slike: turisti

1965/81 Cerknica – Gibljive slike: turisti

Stare slike (Cerknica), 14. avgust ― Na sliki so izletniki iz Cerknice in okolice, ki po ogledu Benetk vstopajo v avtobus. Ta jih bo odpeljal do naslednje turistične postaje, bazilike v Ogleju. Posnetek je iz filma s preprostim naslovom “1977 Benetke”, zabeleženega na 8-milimetrski filmski trak. Slika je nekoliko modrikasta, a je nisem popravljal, naj odseva kakovost in možnosti tedanjega filmskega […]
Zrak pisava

Zrak pisava

Airbeletrina, 14. avgust ― Skoraj vsi pesniki ali pesnice so kot pesniki ali pesnice seveda več, kot je mogoče razbrati iz dolgočasne predvidljivosti festivalskih predstavitvenih tekstov, vendar pri vsakem ne čutimo potrebe, da bi to poudarili. Pri Lukasu Debeljaku se to zdi nujno. Rodil se je leta 1999 v Ljubljani, tam obiskoval osnovno in srednjo šolo, pri čemer je že na obeh stopnjah intenzivno objavljal v šolskih časopisih, v gimnaziji tudi v študentskih revijah, kot so denimo Zamenjave, ter v onkrajšolskih publikacijah, kot sta Dialogi in Idiot. Leta 2017, še vedno gimnazijec, je v zbirki Mala ignorirana knjiga pri ekipi IGNOR izdal knjižico (»chapbook«) Krožna/obodna hitrost, ki je doživela celo ponatis. Od tod ima stari intervju z mladim pesnikom v okviru dijaške oddaje Dijakobinci na Radiu Študent primeren in simpatično neizviren naslov »Objava ali ne, to je zdaj vprašanje«. Po študiju filozofije na kalifornijskem Deep Springs Collegeu je začel obiskovati program Etična in politična misel na Bard Collegeu v Berlinu, nato pa se je vpisal na magistrski študij zgodovine na CEU. Leta 2022 je izdal svoj pesniški prvenec Poznati kot voda (Center za slovensko književnost), ki je bil naslednje leto uvrščen v antologijo 10 knjig iz Slovenije: po izboru literarnih kritikov (CSK). Leta 2025 je izšla njegova druga pesniška zbirka (sto petdeset strani dolga »pesniška knjiga«) Drevo, ki ga pišemo nihče (LUD Šerpa), ki je bila letos nominirana za vseslovensko pesniško nagrado velenjica – časa nesmrtnosti. Njegova poezija je bila prevedena v angleščino, češčino, grščino, nemščino, srbščino in španščino. Poezijo je prevajal tudi sam, med drugim pesmi Esada Babačića, Sergeja Harlamova, Natalije Milovanović in Muanisa Sinanovića. Leta 2022 je izdal svoj pesniški prvenec Poznati kot voda (Center za slovensko književnost), ki je bil naslednje leto uvrščen v antologijo 10 knjig iz Slovenije: po izboru literarnih kritikov (CSK). Njegovo pisavo so kritiki, ko

AirBeletrinin podkast: območje lagodja z Mino Švajger

Airbeletrina, 14. avgust ― ANTOINE DE SAINT-EXUPÉRY: Mali princ  »Mali princ je moj vodnik po sebi,« pravi igralka Mina Švajger o brezčasni literarni mojstrovini Antoina de Saint-Exupéryja, pisatelja, ki je navdih za zgodbo Malega princa črpal tudi iz lastnih izkušenj. Leta 1935 sta z mehanikom letela nad Saharo, strmoglavila in po nesreči več dni preživela v hudi vročini, preden ju je rešila beduinska karavana. Iz tega doživetja je pognala pripoved o dečku z majhnega planeta, ki so jo prevajalci do danes prelili v več kot šeststo jezikov. Sogovornica, ki se je na odrske deske dobesedno pridrsala, saj je prej tekmovala v umetnostnem drsanju, danes navdušuje kot članica ljubljanske Drame. Je prejemnica igralskih nagrad, kot sta Severjeva in vesna. Knjigo Mali princ ji je pri devetih letih z veliko ljubeznijo predstavila mama, zato jo Mina še danes vzame v roke s posebnim spoštovanjem. Pravi pa tudi, da ob vsakem ponovnem branju v knjigi odkrije drugačno podobo sebe. Mali princ, doma z asteroida B 612 na svojem potovanju srečuje nenavadne odrasle, ki denimo v svojem svetu brez prestanka štejejo zvezde ali pa skrbijo, da je svetilnik nenehno prižigan. Čeprav je bil roman napisan pred 83 leti, v osebah prepozna sopotnike našega časa, ki jih obsedajo število spletnih sledilcev in delovna učinkovitost. Poslovnež zvezd sploh ne opazi, ker jih le kopiči, svetilničar pa nima časa za počitek, saj se njegov svet vrti prehitro. Zgodba nas tako opominja, da v hitenju pozabljamo na bistvo, na tisto, ki ostaja očem nevidno. V pogovoru pa Mina Švajger poudarja, da prav naše napake in nepopolnosti ustvarjajo človečnost ter nas delajo dragocene za druge. Ljubezen in prijateljstvo zahtevata potrpežljivost, kar pa v svetu hitrih rešitev pogosto spregledamo. V pogovoru spoznavamo tudi, kako močno in nepovratno besede odraslih vplivajo na otroško radovednost. Saint-Exupéryja so odrasli odvrnili od slikanja, ker so v njegovi risbi videli le klobuk namesto slona v kači, Mini pa so kot deklici
še novic