Airbeletrina,
16. november
―
Skoraj bi si uničila možgane. Skoraj bi me ta prostor uničil, če me ne bi zanimala literatura in če bi ne bila lezbijka. Ta kombinacija me je dobesedno prisilila, da sem začela posegati po tuji literaturi in na gosto odhajati v tujino, sprva v iskanju kvir literature in posledično drugega, sorodnega. Zunaj sem naletavala na knjižna dogajanja, ki so izkazovala znake aktualnosti. Torej, življenja.
V začetku devetdesetih, ko sem končevala študij sociologije, je kvir gibanje v Sloveniji sicer že obstajalo, ampak je bilo v zametkih, prešibko, da bi lahko zadovoljilo intelektualno, literarno lakoto. Objavljeni so bili trije zborniki s kvir besedili: O ženski in ženskem gibanju, ki ga je uredila Mojca Dobnikar in je izšel leta 1985 pri Krtu, antologija svetovne homoerotične poezije 20. stoletja Drobci stekla v ustih, ki jo je uredil Brane Mozetič in je izšla leta 1989 pri Alephu, ter antologija homoerotične ljubezni v slovenski literaturi Modra svetloba, ki je izšla pri Škuc Lambdi leta 1990 in jo je prav tako uredil Mozetič, ki je v tistem času že tudi objavljal svojo gejevsko poezijo. Izšlo je par prevodov, denimo Rožnati trikotnik Richarda Planta ali Dnevnik lopova Jeana Geneta. To je bilo to.
V začetku devetdesetih, ko sem končevala študij sociologije, je kvir gibanje v Sloveniji sicer že obstajalo, ampak je bilo v zametkih, prešibko, da bi lahko zadovoljilo intelektualno, literarno lakoto.
Nas pa je profesor Janez Strehovec, ki je na Fakulteti za družbene vede predaval sociologijo množične kulture, dosledno seznanjal z novostmi. Med drugim je omenil tudi revijo Revolver. »To morate brati,« je dejal. Predmet je seveda začel z esejem Walterja Benjamina Umetniško delo v času tehnične reprodukcije, nato pa ga nadaljeval predvsem z avtorji_, kot so Gilles Deleuze, Félix Guattari, Jean Baudrillard, Guy Debord, Donna Haraway, Paul Virilio, ki so kasneje vsi izšli v prvih letnikih zbirke Koda takratne Študentske založbe, v času, ko je Kodo urejal Marjan K