Utrip domoznanstva: reka Savinja nam narekuje življenje – pogovor z dr. Karlom Natkom

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 22. januar ― Prvi letošnji dogodek iz sklopa Utripa domoznanstva smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili v sodelovanju z Društvom upokojencev Hmezad. V sredo, 22. januarja 2025, smo v Občinski knjižnici Žalec gostili priznanega geografa, domačina in upokojenega profesorja dr. Karla Natka. Dr. Karel Natek, rojen v Pondorju v Občini Tabor, je ugledni geograf, geomorfolog in pedagog. Svojo poklicno pot je sklenil kot profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, sicer pa je avtor številnih člankov, knjig in atlasov ter velik ljubitelj narave. Skozi svojo znanstveno kariero je ostal tesno povezan z domačimi kraji ter ...

Večer poezije z Ivo Miholić

Knjižnica Postojna, 22. januar ― V mesecu rojstva našega največjega pesnika vas vabimo, da prisluhnete pogovoru s pesnico Ivo Miholić. Literarni večer s predstavitvijo Ivine pesniške zbirke Brez kože, ki ga bo povezovala Polona Škodič, bo 12. februarja 2025 ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Postojni.
Gnezda Jerneje Ferlež

Gnezda Jerneje Ferlež

Muzej novejše zgodovine Celje, 22. januar ― Muzej novejše zgodovine Celje vas v sredo, 5. februarja 2025, ob 18. uri vabi v Fotohišo Pelikan na Razlagovi 5 na pogovorni večer z Jernejo Ferlež, avtorico literarnega prvenca GNEZDA Jerneja Ferlež piše predvsem znanstvena besedila, vendar večkrat prehaja tudi v literarno, esejistično in kolumnistično pisanje. Kot etnologinja predava na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kot bibliotekarka je zaposlena v Univerzitetni knjižnici Maribor. Je avtorica etnoloških monografij in drugih besedil različnih žanrov. Njeni zapisi so, ne glede na žanr, zaznamovani z ubesedovanjem odnosa med človekom in prostorom, pogosto pa tudi z vtisi ob ogledovanju starejših fotografij. Zbirka kratkih zgodb Gnezda je njen literarni prvenec. Nastal je tako rekoč v enem zamahu v Pisateljski rezidenci Založbe Bogataj v Idriji jeseni leta 2023, skoraj kot nekakšen dnevnik razvoja odnosa med obiskovalko in mestom. Zgodbe so poklon Idrijčanom, fotografu Josipu Pelikanu, ki je fotografsko pot začel v Idriji, in etnologu Franju Bašu, ki je raziskoval idrijsko stavbno dediščino. Z avtorico se bo pogovarjal dr. Tonček Kregar, direktor MnZC. The post Gnezda Jerneje Ferlež appeared first on MNZC.
Mesta >> mestom: Skate park in prostor za druženje mladih

Mesta >> mestom: Skate park in prostor za druženje mladih

Inštitut za politike prostora, 22. januar ― Prostori za mlade so pomembni za njihov razvoj in povezanost z lokalno skupnostjo. Mladinski centri, parki, kulturni prostori in športna igrišča so kraji, kjer se mladi lahko srečujejo, razvijajo prijateljstva, izražajo svoje interese, razvijajo veščine in se družijo. Prostori, kot so športna igrišča in parki, nudijo mladim možnost za telesno aktivnost, kar dobrodejno vpliva na...
EPK tudi priložnost za spoznavanje kulturne dediščine Gorice

EPK tudi priložnost za spoznavanje kulturne dediščine Gorice

Misli, 22. januar ― Če Nova Gorica še ni napolnila niti sto let in je ponosna na svojo modernost, se sosednja Gorica ponaša z veliko daljšo zgodovino, ki so jo stoletja sooblikovali Slovenci, Furlani, Italijani in Habsburžani. Letos bo EPK Nova Gorica-Gorica priložnost, da se s "staro" Gorico bolje spoznajo tudi "celinski" Slovenci, tisti onstran Goriške.
Dogodki EPK tudi pod Solkanskim mostom, v kamnolomu, parkih

Dogodki EPK tudi pod Solkanskim mostom, v kamnolomu, parkih

Misli, 22. januar ― Na kulturni praznik se bosta Nova Gorica in Gorica dokončno spremenili v Evropsko prestolnico kulture in do konca leta ponudili približno tisoč dogodkov. Nekateri bodo potekali na lokacijah v naravi, pianist Aleksander Gadžijev bo odigral koncert ob Soči pod Solkanskim mostom, MN Dance Company bodo odplesal brezmejno predstavo v kamnolomu.
Novosti na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke

Novosti na razstavi Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke

SEM, 22. januar ― Vabljeni k ogledu novih kimonov in obijev iz zbirke Skuškove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kawase.  Veste, zakaj smo zamenjali oblačila? Prvotna oblačila z razstave smo za nekaj časa umaknili in jih zamenjali z drugimi iz zbirke, saj je tekstilije na razstavi potrebno na šest mesecev menjati.  Mag. Ana Motnikar, konservatorka-restavratorka za tekstil v SEM je pojasnila, da tekstilu škodita zlasti svetloba in prah, kadar so oblačila težka, pa tudi visenje. Tudi svetloba neugodno vpliva na tekstil, saj razkraja barvila in povzroči bledenje, izpostavljenost tekstilij svetlobi pa razgrajuje tudi vlakna, ki postanejo krhka in občutljiva. V tekstil se zažre tudi prah, ki s svojimi ostrimi robovi vlakna dobesedno reže.
Izšla je obrazstavna publikacija Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti: Alternativna zamišljanja sveta

Izšla je obrazstavna publikacija Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti: Alternativna zamišljanja sveta

SEM, 22. januar ― SEM je v letu 2024 praznoval 60. obletnico vzpostavitve Muzeja neevropskih kultur v dvorcu Goričane pri Medvodah. Muzej je med letoma 1964 in 2001 deloval kot dislocirana enota SEM s poslanstvom zbiranja, hranjenja in razstavljanja zunajevropskih zbirk. Njegovo delovanje smo osvetlili z razstavo Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti, ki je bila na ogled med 9. majem in 9. septembrom 2024. Razstava je prikazala tudi udejstvovanje treh kustosinj, ki so si prizadevale za razvijanje znanstvenega in muzejskega dela, povezanega z afriško celino: dr. Pavle Štrukelj, kustosinje v Muzeju neevropskih kultur, dr. Bernarde Perc, kustosinje v Pokrajinskem muzeju na Ptuju in prve slovenske egiptologinje, ter dr. Štefke Cobelj, direktorice Pokrajinskega muzeja na Ptuju in svetovalke za muzejsko dejavnost v Somaliji.  Publikacija Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti: Alternativna zamišljanja sveta poglablja izbrane razstavne teme. Gibanje neuvrščenih je orisano kot pomemben zgodovinski okvir, ki je usmerjal delovanje goričanskega muzeja. Avtorica dr. Tina Palaić v nadaljevanju predstavi zbiralno in razstavno politiko muzeja ter različne diskurze o drugem, ki jih je muzej v tem času ponujal obiskovalcem razstav. Osvetli tudi delovanje kustosinje dr. Pavle Štrukelj, ki se je največ posvečala prav raziskovanju in predstavljanju muzejskih zunajevropskih zbirk. Pri tem poleg njenih ključnih stališč o materialni kulturi zunajevropskih ljudstev opozori tudi na njene prakse sodelovanja z različnimi akterji, od ambasadorjev do tujih študentov, ki so tedaj študirali v Sloveniji. Vabljeni k branju.  Publikacijo lahko kupite v Trgovini SEM, cena je 12 EUR.
Izšla je publikacija Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti

Izšla je publikacija Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti

SEM, 22. januar ― SEM je v letu 2024 praznoval 60. obletnico vzpostavitve Muzeja neevropskih kultur v dvorcu Goričane pri Medvodah. Muzej je med letoma 1964 in 2001 deloval kot dislocirana enota SEM s poslanstvom zbiranja, hranjenja in razstavljanja zunajevropskih zbirk. Njegovo delovanje smo osvetlili z razstavo Prepletenost svetov: Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti, ki je bila na ogled med 9. majem in 9. septembrom 2024. Razstava je prikazala tudi udejstvovanje treh kustosinj, ki so si prizadevale za razvijanje znanstvenega in muzejskega dela, povezanega z afriško celino: dr. Pavle Štrukelj, kustosinje v Muzeju neevropskih kultur, dr. Bernarde Perc, kustosinje v Pokrajinskem muzeju na Ptuju in prve slovenske egiptologinje, ter dr. Štefke Cobelj, direktorice Pokrajinskega muzeja na Ptuju in svetovalke za muzejsko dejavnost v Somaliji.  Publikacija Zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti: Alternativna zamišljanja sveta poglablja izbrane razstavne teme. Gibanje neuvrščenih je orisano kot pomemben zgodovinski okvir, ki je usmerjal delovanje goričanskega muzeja. Avtorica dr. Tina Palaić v nadaljevanju predstavi zbiralno in razstavno politiko muzeja ter različne diskurze o drugem, ki jih je muzej v tem času ponujal obiskovalcem razstav. Osvetli tudi delovanje kustosinje dr. Pavle Štrukelj, ki se je največ posvečala prav raziskovanju in predstavljanju muzejskih zunajevropskih zbirk. Pri tem poleg njenih ključnih stališč o materialni kulturi zunajevropskih ljudstev opozori tudi na njene prakse sodelovanja z različnimi akterji, od ambasadorjev do tujih študentov, ki so tedaj študirali v Sloveniji. Vabljeni k branju.  Publikacijo lahko kupite v Trgovini SEM, cena je 12 EUR.

reCITYing: Javni poziv za umetniško-arhitekturne intervencije na Račjem dvoru (Maribor)

OUTSIDER, 22. januar ― reCITYing je projekt, ki ga sofinancira program Ustvarjalna Evropa Evropske unije. Poslanstvo projekta reCITYing je spodbujanje regeneracije mestnih prostorov, ki so zaprti, nedosegljivi za javnost ali niso uporabljani ter spreminjanje prostorov v kulturne inkubatorje in umetniške laboratorije, odprte za mesto in prebivalce. Umetnost in druge oblike ustvarjalnosti imajo prepoznavno in uveljavljeno vlogo v reaktivaciji izpraznjenih […]

Kristina Glojek: Onesnaženost zraka

Miha Mazzini, 22. januar ― Z dr. Kristino Glojek se pogovarjava o njenem večmesečnem merjenju zraka v idilični slovenski vasi, kamor si sredi zime meščani tako želimo, da bi zadihali s polnimi pljuči. Izkazalo se je, da je zrak prav tako onesnažen. Kako lahko pride do česa takega in kaj lahko storimo, pa v tem podkastu.
še novic