Knjižnica Slovenska Bistrica, 18. februar ― V Knjižnici Josipa vošnjaka Slovenska Bistrica sta 13. februarja čarovnički Betka in Mimi vsaka v svoji kuhinji vneto pripravljali čarobni napitek. V divjem tekmovanju čarovniških spretnosti ni manjkalo zabavnih trenutkov. Betka in Mimi se po čarovniško malce sporečeta, nato pa zgladita prepir v najbolj čarobnem prijateljskem objemu. Med otroke in njihove spremljevalce sta Betka in Mimi prinesli v našo knjižnico obilo dobre zabave. Ob njunem ustvarjanju in prerekanju pa se je v glavah malih in velikih poslušalcev porajalo tudi vprašanje, ali jima bo uspelo in seveda kaj se bo skuhalo v njunih velikih čarovniških loncih. Tisti, ki so vztrajali do konca, so dobili odgovor tudi na to vprašanje. Ja, ta čarobni napitek je bila ena in edina slastna ČOKOLADA. Upamo, da v naši knjižnici čarovnički Betka in Mimi še kdaj skuhata kaj tako slastnega.

SEM, 18. februar ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 18. februar 2025 Slovenski etnografski muzej v petek, 21. februarja 2025 ob 18.00, odpira razstavo Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi kot del spremljevalnega programa* stalne razstave Človek in čas. Avtorica razstave je dr. Barbara Turk Niskač, etnologinja in kulturna antropologinja, prejemnica podoktorske štipendije Marie Skłodowska-Curie na Univerzi v Tamperah na Finskem, kustodinja razstave je Barbara Sosič (kustosinja za kmečko gospodarstvo in promet v SEM), vizualno podobo in oblikovanje razstave pa je pripravila Tina Dernovšek. O razstavi Zgodbe steljnikov: Preplet orlove praproti, živali in ljudi Stelja je belokranjski izraz za orlovo praprot. Steljniki z redko posejanimi brezami s prevladujočo podrastjo orlove praproti pa so značilnost Bele krajine. Belokranjski steljniki so pomembni pokazatelji sprememb v prostoru skozi čas, saj pripovedujejo o soodvisnosti ljudi, živali in orlove praproti, ki se je ohranjala skozi ciklično kmečko delo v ekstenzivnem kmetijstvu. Avtorica dr. Barbara Turk Niskač je v svoji raziskavi, ki je temelj razstave, preučevala spomine na delo v kmečkem gospodarstvu v Beli krajini. Zanimalo jo je, kako so se skozi delo oblikovali odnosi, ne le med ljudmi, temveč tudi med ljudmi in naravo, živalmi in nenazadnje zemljo oziroma krajino. Razstava se osredotoča na značilne belokranjske steljnike iz brez in orlove praproti. Pripoveduje zgodbo opuščanja in zaraščanja ekstenzivne kmetijske krajine ter sprememb v strukturi kmetijstva, kar je značilno tudi za vso Slovenijo. Steljniki so tesno povezani z živinorejo. Njihova vloga se je spreminjala skozi čas, danes pa so pomembni predvsem zaradi biotske pestrosti. Ker je njihov obstoj odvisen od košnje orlove praproti oziroma stelje, steljniki predstavljajo preplet naravne in kulturne dediščine. Na razstavi so predstavljene arhivske fotografije iz Belokranjskega muzeja Metlika,