Pustna pravljična ura v Grižah

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 26. februar ― Na pravljični urici v Grižah smo se 26. februarja 2025 z otroki potopili v čarobni svet pustnih običajev. Ker je zima vztrajala že predolgo, smo jo poskušali pregnati s pomočjo domišljije in pravljičnih junakov. Zgodbica je govorila o nekem jutru, ko so otroci na ulici zagledali pravljična bitja – velikane, zmaje, čarovnice, palčke, ki so s svojimi močmi pomagali odgnati zimo. Vsak izmed njih je imel skrivnostno vlogo pri preganjanju zime in ko so združili moči, jim je uspelo priklicati prve znake pomladi. Navdušeni nad pustnim vzdušjem smo se po pravljici lotili ...

Javne objave Ministrstva za kulturo

Anglunipe, 26. februar ― Javni poziv za izbor kulturnih projektov pridobitve kakovostne otroške literature v romskem jeziku 2025/26 (JPP-Prevod slikanice-2025/26) Namen javnega poziva je spodbujanje bralne kulture med pripadniki romske skupnosti v...
INFORMATIVNI DAN ZA MAGISTRSKI ŠTUDIJ

INFORMATIVNI DAN ZA MAGISTRSKI ŠTUDIJ

Fakulteta za dizajn, 26. februar ― Predstavitev magistrskih študijskih smeri Fakulteta za dizajn vabi na Informativni dan za magistrski študijski program Dizajn   Na informativnem dnevu se boste kandidati podrobneje seznanili z vpisnimi pogoji, možnostmi in pogoji študija, možnostmi zaposlovanja in nadaljevanja izobraževanja ter z drugimi informacijami, ki so pomembne za odločanje o študiju.   Datum in lokacija: ponedeljek,  3. marec 2025 […]

Predavanje Kako dramatično izboljšati svoje življenje z uporabo afirmacij

Knjižnica Slovenska Bistrica, 26. februar ― MOČ AFIRMACIJ Mednarodno licencirana in certificirana HYL Workshop trenerja po metodologiji Louise L. Hay, NLP coacha, Thetha Healerja in strokovnjaka za vedsko astrologijo Marjetka in Robert Marčič sta nam približala eno izmed najmočnejših orodij za osebno rast in preobrazbo – afirmacijo. Predstavila sta nam, kaj afirmacije so ter kakšno moč imajo. Poudarila sta pomen besed Louise L. Hay, da je vsaka informacija, ki jo izgovorimo, kot seme, ki ga posadimo v svoj um. Vzgojimo jih z ljubeznijo in ta semena bodo začela rasti. Izvedla sta vajo, pri kateri je vsak udeleženec razmislil, kakšne afirmacije bi na različnih področjih koristile njemu. Na primer pri ljubezni do sebe, zdravju, karieri in uspehu, poslovanju, ustvarjanju, osebni in duhovni ravni itd. Ter vajo, pri kateri je vsak razmislil, kaj si želi v svojem življenju, in na podlagi teh želja poskusil izoblikovati primerne afirmacije. Predavatelja sta poudarila, da je pri afirmacijah pomembno, da uporabljamo besede, kot so 'imam', 'sem', 'dobim', namesto 'imel bom' ter da izjavimo, 'kaj želimo', in ne, 'česa nočemo'. Primeri dobrih afirmacij: Sprejemam sebe. Rad se imam. Verjamem vase. Sem uspešna oseba. Zaupam svoji intuiciji in ji sledim. Uživam v družbi pozitivnih ljudi. V sebi nosim mir. Izvedeli smo tudi, da afirmacije delujejo, če verjamemo vanje, jih uporabljamo dosledno, so specifične in usmerjene k določenemu cilju ter so povezane z našimi notranjimi prepričanji. Ne delujejo pa takrat, ko v njih ne verjamemo, nismo pripravljeni na spremembo ter jih ponavljamo le občasno. Afirmacije v praksi uporabljamo torej tako, da si najprej določimo jasno in specifično afirmacijo, jo ponavljamo, vizualiziramo, povežemo čustva z njo ter zaupamo v proces. Na koncu sta nas predavatelja z meditacijo popeljala v mirno in sproščeno vzdušje. Tadeja Skrbinek

Sven Regener: Med depresijo in zasvojenostjo s šalami

Sodobnost, 26. februar ― Sven Regener Med depresijo in zasvojenostjo s šalami Humor v literaturi   Naslov pričujočega eseja pogojuje dejstvo, da se moja literatura vedno giblje na ozkem robu, saj resne, žalostne zgodbe pripovedujem tako, da se je ob njih mogoče veliko smejati. Za tem ne stoji nobena posebna namera. Svoje knjige pišem od začetka proti koncu, in to brez posebnega načrta;  romana ne začenjam z ničimer drugim kot z grobo predstavo o splošnem dogajanju, na primer takole: v krčmi je zaposlen moški, ki se zaljubi, vendar potem ta ljubezen spodleti, njegovemu najboljšemu prijatelju se zmeša in na koncu pade Berlinski zid – približno taka je bila predstava na začetku pisanja romana Gospod Lehmann. Pisanje začenjam z eno, največ dvema junakoma, ki ju nato spustim v svet, ob pisanju pa potem nastajajo še drugi junaki, kakor jih pač potrebujem ali kakor se mi vsiljujejo, in več junakov spontano in intuitivno iznajdem v prvih poglavjih, toliko bolj mi potem ti na koncu koristijo. Literarni junaki nato med ustvarjalnim procesom zaživijo svoje lastno življenje in potem počnejo stvari, ki jih sploh nisem predvidel. Tako je na primer naneslo, da v romanu Gospod Lehmann Katrin Warmers Franka Lehmanna zapusti zaradi Kristall-Rainerja, neizogibnega, nenehno za barskim pultom visečega pivca pšeničnega piva. Potreboval sem nekoga za to vlogo in iznašel Kristall-Rainerja, ki sem ga prvotno izumil pravzaprav le zato, da bi nekoliko popestril sceno v krčmi. Moje pisanje je namreč zelo spontano, lahko bi celo rekel, da je nekako neorganizirano; literarni junaki, šale, dogajalne linije in dialogi nastajajo v toku ustvarjalnega procesa, zgodba raste sama iz sebe. In pri tem obstaja še veliko prostora za nezavedno, za to, da se razigraš. Kakor koli pač humor zaide v te žalostne zgodbe, nikdar ne gre za načrtovan proces, niti za zavestnega ne. Kljub temu je humor v mojih romanih konstanta, brez humorja si jih ni mogoče predstavljati. Morda sem prav zato v svojem svečanem nagovoru lavr

Predstavitev zbornika “Skupaj v vojni za Slovenijo: Šentilj ’91”

Kamra.si, 26. februar ― V četrtek, 27. februarja 2025, vas ob 18. uri vabimo v Knjižnico Šentilj na predstavitev zbornika Skupaj v vojni za Slovenijo: Šentilj '91. Po 33 letih od osamosvojitvene vojne zbornik celovito predstavlja takratne dogodke, s čimer uresničuje poslanstvo Združenja veteranov vojne za Slovenijo o ohranjanju spomina na zelo pomembno obdobje slovenske zgodovine. Zbornik bodo predstavili člani uredniškega odbora mag. Vladimir Maher, Mirko Ploj, Drago Korade in Srečko Cehnar. Pogovor bo usmerjala Sabina Kotnik. Vljudno vabljeni!
Novice: Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in ...

Novice: Špički, špičkarji, kamnarji, zidarji - Kamen in njegovi mojstri na Trnovski in ...

Tolminski muzej, 26. februar ― Kamen je najprvobitnejši material, ki ga človek na različne načine uporablja in preoblikuje skozi vso svojo zgodovino. Znanje o tem, kaj in predvsem kako iz kamna napraviti uporabne ali pa tudi izdelke visoke estetske vrednosti, se je prenašalo skozi stoletja, iz roda v rod. Zaradi obstojnosti samega materiala mnoge stvaritve starih kamnoseških mojstrov dosegajo častitljivo starost in nas še danes navdušujejo. Ob občudovanju ...

Razpisne priložnosti (februar 2025)

Asociacija, 26. februar ― Za vas vsak mesec izberemo nekaj razpisnih priložnosti s področja kulture za samozaposlene v kulturi ter druge delavce in delavke na tem področju. Na spodnjem seznamu si lahko ogledate nekaj domačih in tujih priložnosti za razvoj na posamičnih področjih kulture. Domači razpisi: Odprt je razpis društva Asociacija, prvi v vrsti štirih nacionalnih razpisov, za razvoj … Preberi več o Razpisne priložnosti (februar 2025)
Kravanja Možič Korošec: Pospravljeno melišče

Kravanja Možič Korošec: Pospravljeno melišče

OUTSIDER, 26. februar ― »Tišina temnih vrhov je tlačila, šumeče vode so napolnjevale mojo dušo s pobožnostjo in plahim spoštovanjem. Po dolgem hrepenenju sem se bližal enemu najbolj vabečih ciljev svoje mladosti. Pa nisem vriskajoč korakal po obljubljeni dolini; resno, skorajda plaho – kakor greš skozi cerkev – tako sem šel v Trento.« Spoštljivo, z veliko mero posluha do […]
Otvoritev 2. študentske razstave na Fakulteti za dizajn

Otvoritev 2. študentske razstave na Fakulteti za dizajn

Fakulteta za dizajn, 26. februar ― Kreativnost kot način življenja Na Fakulteti za dizajn smo včeraj, 25. februarja, s ponosom odprli  2. študentsko razstavo, ki dokazuje, da je kreativnost način življenja – ne le študijski proces, temveč stalni spremljevalec naših študentov. Na otvoritvi sta obiskovalce nagovorili predsednica Študentskega sveta FD, Laura Jelovšek in doc. Mojca Perše, prodekanja za umetniško dejavnost, ki je vsem […]
Umrl baletni plesalec Milko Šparemblek

Umrl baletni plesalec Milko Šparemblek

SiGledal, 26. februar ― Umrl je svetovno znani koreograf, plesalec, pedagog, režiser in dramaturg Milko Šparemblek, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, sklicujoč se na njegovo družino. Na Prevaljah na Koroškem rojeni Šparemblek je umrl v Zagrebu, kjer je živel. Star je bil 96 let. Opus Prešernovega nagrajenca obsega več kot 150 baletnih, opernih in dramskih predstav.
še novic