SEM, 8. april ― Pri razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti se spogledujemo tudi s prihodnostjo in umetno inteligenco, ki nas bo najverjetneje močno zaznamovala. Veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, se 'učijo' na nepregledni množici besedil, zato ustvarjajo odgovore z mešanico točnih in napačnih informacij, včasih pa tudi 'halucinirajo'. Malo za šalo, malo za res, smo ChatGPT vprašali, kdo so vurmoharji.  Kdo so resnično vurmoharji? Vurmoharji so potujoči sezonski prodajalci in večinoma samouki popravljalci ur, poznani zlasti v zgornji dolini Kolpe. Od konca 19. stoletja do sredine 20. stoletja so hodili od hiše do hiše po podeželju današnje Slovenije, severnih delov Hrvaške in Srbije ter celo Madžarske in Romunije. Sprva so prodajali lesene stenske ure šotarice, izdelane v Schwarzwaldu v Nemčiji. Tovorili so jih na posebni krošnji in na svojo navzočnost opozarjali z zvonjenjem.  Njihovo izvirno krošnjo si lahko ogledate na razstavi Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti v SEM.  Fotografijo kočevskega vurmoharja hrani dokumentacija Pokrajinskega muzeja Kočevje. #naprejvpreteklost #muzejinprihodnost #muzejinzabava

Airbeletrina, 8. april ― Saïd Khatibi je priznan alžirski pisatelj in novinar, rojen leta 1984 v Bou Saadi. Študiral je francosko književnost na Univerzi v Alžiru in kulturne študije na pariški Sorboni. Od leta 2006 je aktiven v kulturnem novinarstvu in objavlja kolumne v časopisu Al-Quds Al-Arabi. Od leta 2016 živi in dela v Sloveniji. Za roman Konec Sahare (Nehayat Al Sahra’a) so mu leta 2023 podelili prestižno nagrado Sheikh Zayed Book Award v kategoriji mladi avtor. Prejel je tudi nagrado Katara za arabski roman. Roman je v prevodu Barbare Skubic nedavno izšel pri založbi Litera, sočasno pa tudi pri francoski založbi Gallimard. Konec Sahare združuje elemente kriminalnega in družbenega romana – prav ta preplet žanrov odpira prostor za poglobljeno razpravo o nasilju, spominu, patriarhatu in vlogi žensk v sodobni alžirski družbi. Fotografija: Tara Kankaraš Roman Konec Sahare je preplet detektivke in družbenega romana. Zakaj vam je bilo pomembno združiti ta žanra? »Ne glede na to, kaj pišemo o Alžiriji, nasilje vedno pride v ospredje. Živeli smo zgodovino, zaznamovano z nasiljem, in to nasilje prenašamo iz generacije v generacijo. Izbira kriminalnega romana izhaja prav iz dejstva, da je nasilje vseprisotno v resničnem življenju. Nasilje je v Alžiriji prisotno tako verbalno kakor tudi fizično.« Kakšen pomen ima kriminalni roman v alžirski družbi – zakaj prav ta žanr omogoča razkrivanje tem, ki so sicer potisnjene v ozadje? Kako kriminalni roman kot »glas ulice« ali »glas ljudstva« prispeva k demokratizaciji družbe, ki se še vedno sooča z vprašanji oblasti, cenzure in kolektivnega spomina? »Kriminalni roman je v Alžiriji skoraj neobstoječ žanr. A kriminalni roman ne pomeni preprosto, ‘kdo je ubil koga’. Če bi bilo tako, bi ga lahko napisali na dveh straneh! Sodobni kriminalni roman je predvsem opazovanje človeške družbe, družbeno-politična kritika. Kriminalni roman je v Evropi in Ameriki doživel uspeh, ker tam obstajajo svoboščine. Pisatelj lahko opazuje, posta